MIZŠV Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so nocoj podelili nagrade in priznanja Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti v letu 2021.
Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, nagrajence pa je nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec.
Odbor za podelitev nagrad in priznanj, ki ga vodi prof. dr. Janez Plavec, je sklenil, da podeli 15 nagrad, in sicer:
- dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo,
- eno Puhovo nagrado za življenjsko delo,
- štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke,
- eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke,
- šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in
- eno priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Kdo so nagrajenci?
Dr. Saša Bajt
Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za pomembne dosežke pri spodbujanju in vzpostavitvi razvejanega mednarodnega sodelovanja s Slovenijo pri vrhunskih znanstvenih raziskavah.
Dr. Bajt je raziskovalka na področju rentgenske mikroskopije in rentgenskih analitičnih tehnik na DESY v Hamburgu.
Velja za pionirko na področju sinhrotronske rentgenske absorpcijske mikroskopije in drugih analitičnih tehnik. Na DESY razvija novo generacijo rentgenske optike in rentgenskih mikroskopov. Med pandemijo je v projekte, povezane z iskanjem zdravila proti covidu-19, privabila slovenske študente in znanstvenike. Zaradi odmevnosti njenega raziskovalnega dela ter vzpostavljanja intenzivnega sodelovanja z različnimi raziskovalci v Sloveniji je resnična ambasadorka znanosti.
Zasl. prof. dr. Anuška Ferligoj
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju statistike.
Zasl. prof. dr. Ferligoj je več kot štiri desetletja osrednji steber in glavno gibalo razvoja slovenske akademske statistike.
Deluje kot predavateljica na FDV. Velja za pionirko na področju družboslovne statistike. S svojim znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in organizacijskim delovanjem je slovensko statistiko uveljavila v svetu. Po odmevnosti znanstvenih del se uvršča med najuspešnejše raziskovalce družbenih ved. Na področju analize omrežij spada v svetovni vrh.
Prof. dr. Julijana Kristl
Zoisova nagrada za življenjsko delo za trajnostni razvoj farmacevtske nanotehnologije v Republiki Sloveniji.
Prof. dr. Kristl s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pri nas uvedla in bistveno prispevala k razvoju farmacevtske nanotehnologije, kamor spadajo različni liposomi, nanodelci in nanovlakna kot nosilci zdravilnih učinkovin, ki zaradi svojih posebnih lastnosti omogočajo popolnoma nove načine zdravljenja številnih bolezni.
Univerza Stanford jo je leta 2019 uvrstila med dva odstotka najvplivnejših svetovnih znanstvenikov, kar dodatno dokazuje kakovost in mednarodno prepoznavnost njenega dela.
Prof. dr. Stanislav Gobec
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav v farmaciji.
Raziskovalno delo prof. Gobca je usmerjeno v predklinični razvoj novih zdravilnih učinkovin na terapevtskih področjih, kot so nevrodegenerativne bolezni, infekcijske bolezni in rak.
Je mednarodno priznani strokovnjak na področju farmacije, predvsem predkliničnih raziskav in razvoja novih zdravilnih učinkovin. Aktiven je na terapevtskih področjih, ki so razvoj novih protibakterijskih učinkovin, razvoj novih zaviralcev katepsinov in razvoj zaviralcev encimov, ki so pomembni za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, kakršna je Alzheimerjeva bolezen. Za številne zdravilne učinkovine je njegova skupina prejela mednarodne patente.
Prof. dr. Goran Dražić
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju presevne elektronske mikroskopije materialov.
Prof. Dražić je v zadnjih letih dosegel vrhunske, mednarodno odmevne rezultate na področju razvoja in uporabe metod presevne vrstične elektronske mikroskopije pri študiju naprednih funkcionalnih anorganskih materialov.
Razvoj novih materialov, ki so nujni za izboljšanje sodobnih naprav in tehnologij, je povezan z naprednimi analitskimi metodami, kakor je vrstična presevna elektronska mikroskopija. Ta omogoča vpogled v kemijsko sestavo in kristalno strukturo na atomski ravni ter s tem razumevanje sinteze in lastnosti materialov.
Prof. dr. István Kovács
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju algebraične teorije grafov.
Dr. Kovács rešuje ključna vprašanja algebraične teorije grafov in jih povezuje z drugimi področji matematike: teorije permutacijskih grup, asociativnih shem, karakterjev in končnih geometrij. Brez teorije grafov in z njo povezanih kriptografskih rešitev različnih vprašanj komunikacijske učinkovitosti in varnosti danes ne bi bilo ne bančnega e-poslovanja ne pametnih telefonov in niti vsakdanje uporabe spleta.
prof. dr. Tomaž Zwitter
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja.
Prof. dr. Zwitter je mednarodno priznani astrofizik, ki s svojim delom, idejami in gradnjo slovenske raziskovalne skupine na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko pomembno prispeva k utemeljitvi mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencije pomeni revolucijo v astrofiziki, saj sedaj za milijardo zvezd poznamo položaj in gibanja v prostoru. To omogoča izračun njihovih preteklih tirnic in študij nastanka naše Galaksije v mladem vesolju. Pomembno je prispeval k zasnovi misije in kakovosti rezultatov ter razvil novo tehniko določanja hitrosti zvezd.
Izr. prof. dr. Vita Poštuvan
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju suicidologije in duševnega zdravja.
Dr. Poštuvan je s svojim delom pomembno prispevala k razvoju metod za raziskovanje dejavnikov tveganj za samomorilno vedenje in s tem k zmanjšanju samomorilnosti.
Psihologinja je mednarodno priznana raziskovalka na področju psihologije, suicidologije in duševnega zdravja. Ukvarja se zlasti s preučevanjem samomorilnega vedenja in prepoznavi za samomor posebej ranljivih skupin prebivalstva (na primer mladostnikov) ter tudi težav s spoprijemanjem s posledicami samomora pri bližnjih in strokovnjakih, ki obravnavajo samomor pri svojem delu.
Prof. dr. Marko Anderluh
Zoisovo priznanje za pomembno odkritje in trajnostni razvoj na področju protibakterijskih učinkovin v Republiki Sloveniji.
Odpornost bakterij proti antibiotikom je eden glavnih zdravstvenih izzivov. Prof. dr. Anderluh je s sodelavci pripravil inovativne zaviralce bakterijske DNA-giraze. Dobljene molekule so zaščitili s patentom. Njihova jakost je posledica posebne vrste halogenske vezi med molekulo zaviralca in kompleksom encim-DNA, ki so jo avtorji kot prvi na svetu odkrili v biološkem sistemu.
S sodelavci je dokazal mehanizem delovanja omenjenih zaviralcev. Ti lahko pomembno prispevajo k zdravljenju bakterijskih okužb, saj delujejo tudi na odporne bakterijske seve (na primer MRSA), ki jih težko zdravimo z obstoječimi protibakterijskimi učinkovinami.
Dr. Matej Kanduč
Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov.
Dr. Kanduč, sodelavec na Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan, se ukvarja s teoretičnimi raziskavami v biofiziki in fiziki mehke snovi, v zadnjem času tudi z razumevanjem organskih molekulskih sistemov z nizko vsebnostjo vode. Preučeval jih je v kontekstu modernih aplikacij, kot so lipidne membrane, termoodzivni polimeri in hidrogeli.
Med takšne aplikacije spadajo nanoskopske naprave za dostavo in doziranje zdravil ter odzivni nanoreaktorji. To področje je v praksi izjemno napredovalo, vendar je teoretično razumevanje precej zaostajalo za njim. Njegovo raziskovalno delo je ta zaostanek odpravilo.
Prof. dr. Veronika Kralj-Iglič in prof. ddr. Aleš Iglič
Zoisovo priznanje za dosežke na področju fizike bioloških in anorganskih nanostruktur.
Prof. dr. Kralj Iglič in prof. ddr. Iglič sta opravila pionirsko delo na področju klinične biofizike ter z eksperimentalnimi, teoretičnimi in kliničnimi raziskavami na področju bioloških membran, membranskih nanostruktur, zunajceličnih veziklov ter anorganskih nanostruktur bistveno prispevala k poglobljenemu razumevanju mehanizmov delovanja celic in medceličnega komuniciranja.
Medcelični komunikacijski sistem, ki vključuje membranske nanotube, zunajcelične vezikle in viruse, je ključen za razumevanje nastanka rakavih, avtoimunih, nevrodegenerativnih in nalezljivih bolezni ter motenj v strjevanju krvi. Razvijala sta metode za sintezo anorganskih nanostruktur, ki so pomembne pri različnih biomedicinskih aplikacijah. Z raziskavami sta prispevala k razumevanju procesov v medicini in biologiji.
Prof. dr. Nataša Vaupotič
Zoisovo priznanje za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz.
Dr. Vaupotič je profesorica na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan. Raziskovalno se ukvarja s teoretičnim modeliranjem tekočih kristalov in njihovo praktično uporabo glede na to, kako se odzivajo na zunanje vplive.
Tesno je vpeta v mednarodne skupine, ki sintetizirajo nove materiale, ter je ključno pripomogla k razumevanju in odkritju novih večdimenzionalnih stanj tekočih kristalov. Je tudi soavtorica patenta za merjenje magnetnih lastnosti nanodelcev.
Prof. dr. Vesna Zadnik
Zoisovo priznanje za dosežke na področju onkološke epidemiologije.
Prof. dr. Zadnik vodi sektor Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter je redna profesorica za javno zdravje na Univerzi v Ljubljani. Je mednarodno priznana strokovnjakinja z bogatim opusom, kjer obravnava aktualna vprašanja o zbolevnosti za rakom, o časovnih trendih in prostorski razporeditvi bremena raka.
Njeno delo ima poseben pomen pri ozaveščanju javnosti za zagotavljanje javnega zdravja in s tem pri zmanjšanju bremena rakavih bolezni.
Prof. dr. Borka Jerman Blažič
Puhova nagrada za življenjsko delo za dosežke na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Prof. dr. Jerman Blažič je zaslužna za razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter njihovo uvajanje v našo družbo in gospodarstvo.
V osemdesetih letih je bila članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala raziskovalno akademsko omrežje v svetovno omrežje internet. Vzpostavila je prvo internetno povezavo Instituta Jožef Stefan s tujino. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalno razvite države sveta. Zaradi prispevka na tem področju ji je akademska skupnost za informatiko in računalništvo podelila plaketo in naslov »Prva dama slovenskega interneta«.
Dr. Luka Drinovec, izr. prof. dr. Griša Močnik ter razvojni skupini podjetij Aerosol in Robomed
Puhova nagrada za vrhunske dosežke za razvoj metod za merjenje absorpcije aerosolov.
Razvojni skupini podjetij Aerosol, d. o. o. in Robomed, d. o. o., dr. Drinovec in izr. prof. dr. Močnik so razvili inovativne metode in instrumente za merjenje aerosolov, ki absorbirajo svetlobo, zlasti črnega ogljika. Ti aerosoli so drugi najpomembnejši povzročitelji segrevanja ozračja. Različni instrumenti, ki so jih razvili, so odprli nova znanstvena področja. Razvoj je omogočil nastanek več majhnih slovenskih podjetij, ki popolnoma obvladujejo to svetovno tržno nišo. Skupina je Slovenijo postavila na svetovni zemljevid kot vodilno na področju merjenja aerosolov.
MVI
MDP
