MVINa Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se je odvila javna razprava o predmetniku osnovne šole, v organizaciji Delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.
Vprašanje predmetnika
Namen dogodka je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja ter stališča strokovne in širše javnosti o predmetniku osnovne šole in ugotoviti, kateri predlogi bodo naslovljeni v okviru kurikularne prenove in nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.
Nedavno se je zaključila tudi javna razprava o spremembah Zakona o osnovni šoli. Vsi ti procesi so tesno povezani z vprašanjem predmetnika osnovne šole.
Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma poudaril, da je naloga delovne skupine premisliti načrtovane spremembe, ki so trenutno v postopku implementacije.
Cilj je, da jih poskušamo združiti v celovit sistem in na osnovi vseh razprav in prejetih predlogov pripravimo program razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema za naslednje desetletno obdobje, ki bo imel širšo podporo vseh ključnih deležnikov na področju vzgoje in izobraževanja.
dr. Janez Vogrinc
Sodelujoči pri razpravi
Svoje mnenje je predstavilo 22 govorcev iz najrazličnejših institucij, med drugim z:
- Ministrstva za vzgojo in izobraževanje,
- Zavoda RS za šolstvo,
- Pedagoške fakultete UL,
- Filozofske fakultete UL,
- Pedagoške fakultete UP,
- Fakultete za šport UL,
- Zveze aktivov svetov staršev Slovenije,
- OŠ Ivana Groharja,
- Fakultete za računalništvo in informatiko,
- Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP,
- OŠ Vojke Šmuc,
- OŠ Preserje pri Radomljah,
- Društva likovnih pedagogov,
- OŠ ob Rinži Kočevje ter
- Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo.
Kateri so ključni izzivi?
Razprava je med drugim odprla vprašanje pomena večjezičnosti in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli, športne vzgoje v osnovni šoli in pomena gibanja otrok za njihov kognitivni in vsestranski razvoj.
Beseda je tekla tudi o izzivih reforme sistema vzgoje in izobraževanja, izzivih digitalne prihodnosti, o pomenu in vlogi poučevanja računalništva in informatike v osnovni šoli ter o vlogi in pomenu poučevanja gospodinjstva, likovne umetnosti in biologije v osnovni šoli.
Kdaj bodo spremembe pripravljene?
Delovna skupina je z delom pričela januarja letos in njena glavna naloga je, da do začetka prihodnjega leta pripravi predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletno obdobje.
To je bila prva tovrstna javna razprava, ki jo je organizirala delovna skupina, v prihodnje se jih bo zvrstilo še več. Kot je napovedal vodja delovne skupine dr. Vogrinc, delovna skupina do jeseni načrtuje pripravo konkretnejših predlogov rešitev, ki jih bodo tudi javno predstavili v sklopu novih javnih razprav.
Kakšen predmetnik v osnovni šoli imajo v tujini?
Obseg ur
V prvih dveh triadah smo po količini ur pouka v spodnji tretjini evropskih držav.
V tretji triadi pa smo po količini ur pouka v spodnji petini.
Učenje tujih jezikov
Prvi tuji jezik je ponekod obvezen že pri najmlajših otrocih.
V redkih državah drugi tuji jezik ni obvezen.
Šport
V osnovni šoli imamo, v primerjavi z evropsko soseščino, veliko športnih vsebin.
Digitalne kompetence
Digitalna kompetenca vključuje samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri učenju, delu in družbenem udejstvovanju.
Vključuje:
- informacijsko in podatkovno pismenost,
- sporazumevanje in sodelovanje,
- medijsko pismenost,
- ustvarjanje digitalnih vsebin (tudi programiranje),
- varnost (tudi digitalno dobro počutje in kompetence v zvezi s kibernetsko varnostjo),
- vprašanja intelektualne lastnine,
- reševanje problemov in
- kritično mišljenje.
Temeljna znanja računalništva in informatike
Vsebine informatike so zelo različno obravnavane.
Tudi to, kdo jih poučuje, je različno urejeno.
Katarina
