MVIPredlog novele Zakona o osnovni šoli jasneje opredeljuje vzgojno delovanje osnovne šole, s posebnim poudarkom na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za vse deležnike.
Sprememba zakona med drugim prinaša spremembe na področju ocenjevanja, prevozov in uvaja nov predmet obveznega programa.
Spremembe na področju vzgoje
Nova oblika vzgojnega načrta
S spremembo zakona se med drugim ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument, vsebine vzgojnega delovanja pa se prenašajo v letni delovni načrt, kjer se opredelijo vzgojne dejavnosti in načini njihovega spremljanja.
To je pomembno, saj letni delovni načrt sprejema svet zavoda in obravnava svet staršev, s tem pa je zagotovljena evalvacija vzgojnega delovanja.
Vzgojni opomin
Pojem vzgojnega ukrepanja se s predlogom zakona oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, ki krši dolžnosti in odgovornosti oziroma ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena.
Ob tem predlog zakona po novem opredeljuje nabor hujših kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin.
Posamezni vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v naslednje šolsko leto.
V tem obdobju šola z učencem izvaja vzgojne dejavnosti. Na vzgojni opomin lahko učenec in njegovi starši vložijo ugovor.
Šolski red
Pregled osebnih predmetov
Predlog zakona prav tako ureja pravila šolskega reda. Osnovna šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev.
Posebej se določi, da mora šola v pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov (torba, omarica ipd.), če obstaja sum, da učenec poseduje prepovedane ali nevarne snovi, ter postopek začasnega odvzema prepovedanih predmetov.
Opredeli se tudi postopek začasnega odvzema predmetov ali elektronskih naprav, če jih učenec ne uporablja skladno z zakonskimi določili.
Omejitev uporabe mobitelov
Novela zakona uvaja omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, da je uporaba mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela.
Opravičevanje odsotnosti
S predlogom zakona se prav tako podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti.
Pomembna je zmanjšana administrativna vloga razrednika in povečana odgovornost staršev – razrednik ne bo več opozarjal staršev, naj opravičijo odsotnost otroka v šoli.
Dodan je tudi zapis, da lahko šola ob daljših neopravičenih odsotnostih obvesti pristojni center za socialno delo in poda predlog uvedbe prekrškovnega postopka zoper starše.
Predlog predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb.
Zagotavljanje varnosti
Eno ključnih področij, ki jih opredeljuje novela zakona, je področje varnosti, predvsem ukrepanja za obvladovanje neprimernega ali celo nasilnega vedenja posameznih učencev, ki ogrožajo nemoteno izvajanje pouka ali celo varnost drugih učencev.
Predlog zakona ureja možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim obnašanjem ogrožajo varnost in zdravje preostalih udeležencev, na način, da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja.
Uvedba predmeta informatika in digitalne tehnologije
Predlog zakona v obvezni program osnovne šole 7. razreda uvaja nov predmet informatika in digitalne tehnologije.
Uvajanje predmeta izhaja iz potrebe, da učencem sistematično zagotovimo temeljna znanja računalništva in informatike ter razumevanje sodobnega digitalnega sveta.
Ocenjevanje, vpis v prvi razred in prepis na drugo šolo
V noveli zakona so jasneje opredeljena pravila glede ocenjevanja znanja, med drugim se ureja ocenjevanje učencev, ki so odsotni zaradi neopravičenih razlogov.
To pomeni, da bodo neupravičeno odsotni neocenjeni učenci do konca šolskega leta opravljali predmetne izpite iz teh predmetov.
Dodana je tudi določba, da učenci 7. in 8. razreda razred ponavljajo tudi v primeru neudeležbe na popravnem izpitu in ne zgolj v primeru neuspešno opravljenega izpita.
Izboljšanje pogojev za učence pripadnike romske skupnosti
V predlogu zakona se dodaja določba, da se dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture v prid uspešnejše integracije lahko organizira tudi za učence, ki so pripadniki romske skupnosti.
Na podlagi zakonske spremembe bo mogoče v podzakonskem aktu šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirati ure slovenskega jezika v večjem obsegu.
Na podlagi števila romskih učencev so šole že zdaj upravičene do ugodnejših normativov za oblikovanje oddelkov, sistemizacijo delovnega mesta romskega pomočnika in dodatnih strokovnih delavcev za delo z Romi.
Podatki o številu romskih učencev so se doslej pridobivali na podlagi ocen, sprememba zakona pa v soglasju s starši predvideva pripravo uradne in zato preglednejše evidence romskih otrok.
Področje posebnih potreb in prevozi
Podrobneje se opredeli, da se o načinu prevoza dogovorita osnovna šola in lokalna skupnost.
Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, šola zagotovi spremljevalca.
Predlog zakona prav tako predvideva, da lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu tudi med šolskim letom.
Sandra
Časoris
Dodaj komentar