Kako bo potekalo nacionalno preverjanje znanja in zakaj ga bomo izpeljali?

V letu 2020/21 se bo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) izvedlo v 6. in 9. razredu osnovne šole v terminih, določenih s šolskim koledarjem.

• 4. maj: učni jezik,
• 6. maj: matematika,
• 10. maj: tuji jezik v 6. razredu oziroma tretji predmet v 9. razredu.

V 3. razredu se bo poskusno izvedel na 142 šolah, ki so se prostovoljno vključile.

V lanskem šolskem letu je NPZ odpadel, saj so se učenci v času, ko je bil predviden, šolali od doma, situacija pa je bila nepredvidljiva.

Po sestanku z ravnatelji v začetku meseca je bila sprejeta odločitev, da se bo v letošnjem šolskem letu izvedel na klasičen način, v šolskih prostorih in z natisnjenimi preizkusi.

Takšna izvedba bo omogočala verodostojnejše razlage in primerjave dosežkov učencev s preteklimi leti, kot bi to omogočalo elektronsko preverjanje. Pri slednji obliki bi bilo težje presoditi, kolikšen del razlik v dosežkih učencev lahko pripišemo razlikam v znanju, kolikšen pa različnim pogojem in digitalnim zmožnostim učencev.

Temeljni smisel NPZ je še vedno, da vsi skupaj – učenci s starši, učitelji, ravnatelji in drugi strokovni delavci šole, pa tudi na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja – preverimo, kako uspešni smo pri doseganju standardov, določenih z učnimi načrti.

Posebnost te informacije je primerljivost med učenci iste generacije, primerljivost informacije za šole z državnim povprečjem, informacija učiteljem in šolam, v kolikšni meri so z učenci dosegli zastavljene učne cilje, in celosten pregled njihovega doseganja za sistem.

Z analizo učenčevih dosežkov bodo učitelji in ravnatelji, ob rednem preverjanju znanja, dobili nacionalno primerljivo diagnostično informacijo o učnih potrebah posameznega učenca. To predstavlja podlago za nadaljnje načrtovanje pedagoškega dela na način, da bi čim bolj zmanjšali manko v znanju.

V letošnjem letu bo dodatno poskrbljeno za pravočasen pretok informacij o doseženih učnih ciljih in standardih pri predmetih NPZ za generacijo devetošolcev med osnovno in srednjo šolo. Tako bodo tudi srednješolski učitelji v naslednjem šolskem letu lahko pripravili kompenzacijske programe, s katerimi bodo nadoknadili morebitni manko v znanju zaradi pouka na daljavo.

Janez Vogrinc

Poudariti želimo, da podatki o dosežkih učencev na NPZ niso namenjeni neposrednim primerjavam med šolami, ocenjevanju kakovosti dela posamezne šole, ravnatelja ali učitelja.

Neposredne primerjave med šolami in sklepanje o kakovosti šol bi bilo letos še posebej zmotno, ker bodo na dosežke močno vplivali dejavniki, ki so povezani z dolgim obdobjem pouka na daljavo.

Tudi neposredna primerjava s šolskimi ocenami ni ustrezna. Bistvena razlika je v tem, da struktura zahtevnosti nalog na NPZ sledi cilju enakomerno pokriti tako lažje kot srednje in zahtevnejše učne cilje in standarde znanja, medtem ko v šolskih preizkusih praviloma polovica nalog preverja minimalne standarde.

Zaradi tega so odstotki doseženih točk na NPZ običajno nižji od ocen na šolskih preizkusih. Na šolsko ocenjevanje znanja se učenci pripravljajo v šoli in doma, pred ocenjevanjem imajo še preverjanje. Na NPZ pa se učenci naj ne bi posebej pripravljali, zato lahko rečemo, da z njim merimo trajnost znanja – kaj so si zapomnili, katero znanje so prenesli iz nižjih razredov.

Informacija o dosežkih na NPZ bo v šolskem letu 2020/21 posebej pomembna, saj se bo možno z analizo poglobiti v dosežke letošnje generacije, ki se je več mesecev izobraževala na daljavo. Preizkusi so pripravljeni na način, da bo možno pri nekaterih nalogah narediti tudi neposredno primerjavo dosežkov letošnje s preteklimi generacijami.

Vendar pa NPZ ni evalvacija pouka na daljavo, saj bo na tej osnovi mogoče pridobiti le informacijo o doseženih učnih ciljih in standardih znanja letošnje generacije učencev.

Analizo dosežkov bo možno uporabiti v okviru širše nacionalne evalvacijske študije, ki bo osnova za načrtovanje nadaljnjih sistemskih kompenzacijskih ukrepov. Njihov cilj bo nadoknaditi manko v znanju učencev, ob tem pa ohraniti tiste novosti, ki so se v času pouka na daljavo izkazale kot uspešne.

Janez Vogrinc

Med 22. in 26. marcem se na osnovnih šolah izvaja pilotno e-testiranje, z namenom pridobitve informacij za sistemski razvoj orodij za e-preverjanje in e-ocenjevanje znanja v kontekstu posodobitve izobraževalnih programov, uporabe sodobnih tehnologij in tudi morebitnih nadaljnjih potreb izobraževanja na daljavo.

S pilotnim e-testiranjem se ne bo preverjalo znanja učencev, pač pa kako deluje program, ko ga hkrati uporablja več tisoč učencev, kako zmogljiv je sistem v tehničnem smislu in katere težave se lahko ob tem pojavijo.

Tudi v letošnjem šolskem letu se dosežki učencev 9. razreda na NPZ, v primeru, da bi se ob vpisu v srednjo šolo na spodnji meji razvrstilo več kandidatov z istim številom točk, ne bodo upoštevali pri izbiri kandidatov.

Izbira se bo opravila na podlagi seštevka točk, pridobljenih iz zaključnih ocen 7., 8. in 9. razreda osnovne šole, pri predmetih slovenščina, matematika in prvi tuji jezik.

dr. Janez Vogrinc, predsednik Državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja