Kaj prinaša novo šolsko leto?

Počitnice se iztekajo in spet je pred vrati novo šolsko leto.

V šolskem letu 2018/19 bo osnovne šole obiskovalo predvidoma 184.169 učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 21.874 prvošolčkov.

Srednje šole bo obiskovalo okrog 73.200 dijakov, od tega 19.600 prvošolcev. Prvošolčkov je skoraj toliko kot lani, dijakov, ki bodo prvič prestopili prag srednjih šol, pa bo dobrih dva tisoč več.

Tudi v novem šolskem letu si obetamo dobro sodelovanje tako s šolami kot tudi s starši.

Pomembno je, da si vsi skupaj prizadevamo za ustvarjanje spodbudnega in varnega učnega okolja, v katerem se bodo učenke in učenci ter dijakinje in dijaki dobro počutili.

Zagotovo vas zanima, katere novosti prinaša novo šolsko leto, zato v nadaljevanju izpostavljamo tiste najpomembnejše.

Novosti na področju predšolske vzgoje

Na ministrstvu se dobro zavedamo pomena vključenosti otrok v vrtec, še zlasti v letu pred vstopom v osnovno šolo, zato uvajamo možnost financiranja krajših vrtčevskih programov v obsegu 240 ur.

Namenjeni bodo izključno otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo še niso obiskovali vrtca. Kot spodbuda staršem, da otroke vključijo v skrajšani program, bo ta za petletnike brezplačen.

Novosti na osnovnošolskem področju

Na predvidoma 144 osnovnih šolah bodo v novem šolskem letu poskusno organizirali razširjeni program nekoliko drugače kot doslej.

Na 125 osnovnih šolah so se odločili, da bodo učenkam in učencem omogočili dodatne dejavnosti na področju gibanja in zdravja.

Na 19 osnovnih šolah pa bodo poleg spremenjenega razširjenega programa poskusno vrnili obvezno učenje dveh tujih jezikov v zadnji triadi devetletke, obenem pa bo na teh šolah za prvošolčke obvezno učenje prvega tujega jezika, seveda ob predhodnem soglasju staršev.

Novosti na srednješolskem področju

Z novim šolskim letom se bodo šole, ki izvajajo program splošne gimnazije, lahko odločile za vključitev interdisciplinarnih tematskih sklopov (ITS) oziroma take izvedbe izbirnega dela programa.

ITS je namenjen poglabljanju znanja pri posameznih predmetih, razvoju kompleksnih znanj na osnovi potrjenih učnih načrtov, z ITS bo omogočeno uresničevanje posebnih ciljev programa gimnazije, predvsem zagotavljanje celostnih pristopov, ki temeljijo na soodvisnosti in sintezi vednosti na različnih področjih.

Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile tudi spremembe nekaterih pravilnikov na področju srednjega šolstva in dijaških domov, na podlagi sprememb Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Spremembe so med drugim posledica uveljavitve Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Novost na področju šolske zakonodaje je v tem, da je v novelah Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki med drugim urejata tudi pravice in dolžnosti dijakov, razmerje med polnoletnimi dijaki in starši bolj jasno izpostavljeno.

Tri delovne sobote v šolskem koledarju 2018/2019

V prihodnjem šolskem letu so predvidene tri delovne sobote.

Dve bosta nadomestili dva pouka prosta dneva.

V soboto, 29. septembra, bodo v šolah nadomeščali 24. december in na ta način podaljšali novoletne počitnice.

V soboto, 11. maja 2019, bodo šole nadomeščale petek, 3. maja 2019, in tako podaljšale prvomajske počitnice.

Tretja delovna sobota pa je morala biti dodana zato, ker bi bilo sicer v novem šolskem letu premalo dni pouka.

Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole namreč določa, da pouk od 1. do 8. razreda ne sme trajati manj kot skupaj 189 dni, v 9. razredu pa ne manj kot skupaj 174 dni.

Po šolskem koledarju 2018/2019 je od 3. septembra, ko se začne pouk, pa do zaključka pouka skupaj 188 dni pouka, zato je bilo treba dodati še eno delovno soboto.