MVIV državnem zboru se bo jutri začela obravnava sprememb Zakona o osnovni šoli, ki prinaša številne izboljšave.
Predstavljamo nekaj ključnih sprememb.
Kako se bo spremenilo nacionalno preverjanje znanja?
Po spremembi zakona bodo srednje šole v primeru omejitve vpisa lahko upoštevale učenčeve dosežke nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu.
Na kakšen način se bodo dosežki upoštevali, bo urejala srednješolska zakonodaja.
Prav tako bodo poleg deveto- in šestošolcev po novem NPZ pisali tudi tretješolci. Dosežki tretje- in šestošolcev še naprej ne bodo vplivali na uspeh.
NPZ se za tretješolce uvaja z namenom pridobitve dodatnih informacij o znanju učencev, ki so izhodišče za izboljšave pri pridobivanju znanj v naslednjem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Gre za tako imenovano dodatno informacijo o usvojenem znanju otrok, predvsem o uspešnosti razvoja bralne in matematične pismenosti, ter za podporo samoevalvacijskim prizadevanjem šol in izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja.
Kakšen bo prenovljen koncept razširjenega programa?
Predlagane spremembe opredeljujejo, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa:
- podaljšano bivanje,
- dopolnilni in dodatni pouk,
- individualna in skupinska učna pomoč ter
- neobvezni izbirni predmet
preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij:
- gibanja,
- zdravja,
- kulturne in državljanske vzgoje,
- učenja učenja.
Učenci se bodo v program vključevali prostovoljno. V praksi to med drugim pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti po novem ne bi ocenjevali.
Šola bi ob uveljavitvi zakona program lahko izvajala pred in med poukom ter po pouku.
Poudariti je treba, da je šola učencem prvega razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred in po koncu obveznega programa oziroma pouka.
V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovijo strukturirane dejavnosti.
Kaj se spreminja v prvem razredu?
Na podlagi izvedbe poskusa Uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjenega programa v osnovni šoli je bila v praksi preizkušana uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razred.
K pouku neobveznega 1. tujega jezika je bilo leto pred uvedbo poskusa, to je v šolskem letu 2017/2018 vključenih že kar 95,6 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval.
Zato bo tuji jezik v prvem razredu po novem obvezen.
Dve uri neobveznega izbirnega predmeta – tujega jezika se iz razširjenega programa preneseta v dve dodatni uri obveznega programa.
Učenci bodo lahko izbirali med angleščino in nemščino.
Kako se spreminja izobraževanje učencev na domu?
Spremembe med drugim zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli.
To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Učenec, ki se izobražuje na domu, a ne bo uspešen pri ocenjevanju znanja pri posameznih predmetih ob koncu šolskega leta, se bo moral v prihodnjem letu šolati v javni ali zasebni osnovni šoli.
Roki za izpite bodo določeni s šolskim koledarjem.
Starši bodo po uveljavljeni spremembi zakona do 16. avgusta, in ne do 31. avgusta, osnovno šolo pisno obvestili, da bodo svojega otroka v prihodnjem šolskem letu izobraževali na domu.
Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli.
Kako bo poskrbljeno za izobraževanje in varstvo otrok s posebnimi potrebami?
Med drugim uvajamo pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.
Omogočamo organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami, s čimer se rešuje problematika težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva.
Ureja se možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Zakon ureja možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu.
Mateja
Katja
Sandra
