MVIDelovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 je organizirala šesto javno predstavitev strokovnih stališč in predlogov.
Tema tokratnega dogodka je bila gimnazijsko izobraževanje.
V januarju je predvidena javna razprava v državnem zboru o prvih predlogih rešitev za nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Število gimnazijcev se povečuje
Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma dejal, da je spremembam v praksi med drugim botrovalo veliko povečanje vpisa v gimnazijski program.
Gimnazija je šola s tradicijo in hkrati šola, kjer so vse spremembe izrazito problematične. Pogosto se pomembne spremembe v gimnaziji najprej postopoma zgodijo v praksi, formalne pa za njimi časovno zaostajajo.
dr. Janez Vogrinc, vodja delovne skupine
Delež vpisanih dijakov v gimnazijske programe se je povečal z 29 odstotkov v šolskem letu 1999/2000 na dobrih 42 odstotkov v šolskem letu 2010/11.
Kasneje se je ta delež sicer nekoliko zmanjšal, vendar danes gimnazijci še vedno predstavljajo okrog 35 odstotkov celotne srednješolske populacije.
Zato je danes eno od ključnih vprašanj, kako odlično znanje gimnazijci še dosegajo.
Poudarek na kakovosti gimnazij
Po njegovih besedah je odprto tudi vprašanje o strukturi gimnazijskega izobraževanja:
- razmerju med splošno in strokovno gimnazijo,
- izbirnosti v gimnazijskem programu,
- splošni maturi (njeni zahtevnosti, internem delu in razmerju do poklicne mature).
Zdaj je čas, da skupaj premislimo formalne spremembe, ki jih je treba vpeljati v gimnazijski program, da bo ta zagotavljal kakovostno izobrazbo maturantom ter dobro osnovo za kakovostni univerzitetni študij, je poudaril.
Gimnazijski programi se najmanj spreminjajo
Državna sekretarka, pristojna za področje srednjega in višjega šolstva ter izobraževanja odraslih, Jasna Rojc, je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da so programi gimnazije v primerjavi z vsemi ostalimi srednješolskimi programi doživeli najmanj sprememb.
To je po eni strani razumljivo, saj se poklicni in strokovni programi prilagajajo trgu dela, po drugi pa je to določeno jamstvo za kakovost znanja, zato rokohitrski ukrepi v ta program pomenijo veliko tveganje.
Spremembe morajo biti dobro premišljene in preizkušene, je prepričana.
Program gimnazije zaznamuje stroga popredmetenost in tradicionalni predmeti, kjer so močno zastopani matematika, naravoslovni predmeti in tuji jeziki, nekoliko manj humanistika in družboslovje, najmanj pa umetnost in informatika.
Jasna Rojc, državna sekretarka
Za vse enak pouk je lahko tudi slabost
Po njenih besedah je gimnazija tista šola, ki jo običajno izbirajo najbolj ambiciozni dijaki.
Vendar se podpora najbolj ambicioznim dijakom zagotavlja predvsem v okviru obšolskih dejavnosti, torej izven pouka. To je morda največja pomanjkljivost tega programa, saj želimo:
- po eni strani podpirati potenciale dijakov in jih motivirati za nadaljnji študij,
- hkrati pa ne naslavljamo njihovih sposobnosti in želja s tem, ko ohranjamo pouk za vse enak.
Največji padec bralne pismenosti prav pri gimnazijcih
V svojem nagovoru se je državna sekretarka dotaknila tudi rezultatov zadnje raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (angl. Programme for International Student Assessment – PISA).
Ta je med drugim pokazala, da je bil največji padec znanja v Sloveniji zabeležen pri tistih kandidatih, ki so se odločili za gimnazijsko izobraževanje.
Ti sicer še vedno izkazujejo najvišje znanje.
Tudi rezultati raziskave iz leta 2018 so pokazali na izrazit razkorak med akademskim znanjem in uporabnostjo znanja med slovenskimi dijaki.
Po izkazovanju akademskega znanja so dijaki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav pri vrhu, pri uporabnosti znanja pa so slovenski dijaki med najnižje uvrščenimi.
Tudi to je nekaj, kar bi morala gimnazija s svojo spremembo nasloviti, je dodala.
Se gimnazijski program preveč podreja maturi?
Glede mature je državna sekretarka dejala, da je problem podrejanje izobraževalnega programa gimnazije maturi, kar se kaže tudi v nekaterih odklonih.
To so, denimo, dodajanje ur za izbirne predmete izključno maturitetnim predmetom, tudi tistim, ki že imajo zagotovljen maturitetni standard.
Pojavlja se vprašanje, ali s tem res naslavljamo interese dijakov.
Opozorila pa je še na poučevalno prakso, ki je močno zakoreninjena v naš sistem in se ni bistveno spremenila v zadnjih desetletjih, kljub temu da danes dijaki živijo v spremenjenih družbenih okoliščinah.
Za napredek na tem področju tako ne bo zadostovala samo sprememba predmetnika, ampak bo potrebna tudi sprememba gledišča in usmerjenost na dijake, ki so danes drugačni.
Kaj je z nadarjenimi?
Svoje mnenje je skupaj predstavilo devet govork in govorcev z Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Državne komisije za splošno maturo, Državnega izpitnega centra, Zavoda za šolstvo, Gimnazije Poljane ter Prve gimnazije Maribor.
Med govorci sta bila tudi dva upokojena ravnatelja.
V javni predstavitvi mnenj so med drugim spregovorili o:
- potrebni izbirnosti v gimnazijskem programu in upoštevanju interesov dijakov ter spodbujanju njihove ustvarjalnosti,
- možnosti izvedbe programa na dveh nivojih ter o
- razmerju med splošno in poklicno maturo.
Izpostavljeno je bilo tudi delo z nadarjenimi v gimnazijah.
Kljub zakonskemu določilu, ki predvideva možnost prilagajanja obveznosti za nadarjene dijake, šole za ta namen ne prejmejo posebnih sredstev.
Zato bi država morala zagotoviti ustrezno podporo na tem področju, je bilo možno še slišati.
Mateja
