MIZŠOb zaključku šolskega leta smo na ministrstvu spregovorili o rezultatih letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ).
Predsednik Državne komisije za vodenje NPZ dr. Janez Vogrinc je uvodoma pojasnil, da pri NPZ ne gre za preverjanje znanja, ampak za ugotavljanje njegove trajnosti, in da analiza letošnjih dosežkov nikakor ni evalvacija pouka na daljavo (ta bo izvedena posebej in bo dostopna septembra).
Je pa pomemben element ugotavljanja kakovosti šolskega dela.
Rezultati so spodbudni. Kažejo na to, da smo lahko na nek način mirni z vidika usvajanja in napredovanja v znanju. Hkrati nam dajejo izziv za premislek in osnovo za načrtovanje nadaljnjih sistemskih ukrepov, predvsem, kako tekom izobraževanja v koronačasu prepoznane vrzeli nadoknaditi ali pokrpati.
Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport
Kako uspešni so bili otroci letos?
V šestem razredu so najnižje povprečne dosežke osvojili pri matematiki, najvišje pri angleščini. Letošnja generacija je v povprečju dosegla bistveno več kot generacije v obdobju med 2015 in 2019.
V devetem razredu so najnižje povprečne dosežke osvojili pri angleščini, najnižje pri zgodovini. V primerjavi s preteklimi leti so nižje dosežke osvojili še pri matematiki in športu ter višje pri biologiji.
Kako je z morebitnim povečanjem razlik v znanju med učenci?
Prva analiza kaže, da med našimi osnovnimi šolami ni velikih razlik in da so pogoji zelo primerljivi. Večje razlike so znotraj posamezne šole, kot pa med šolami, je poudaril Vogrinc.
Kako uspešni so bili otroci s posebnimi potrebami?
Pri slovenščini so šestošolci dosegli 77 odstotkov znanja vrstnikov brez posebnih potreb, dosežki so večji, kot so bili prejšnja leta. Medtem so pri matematiki dosegli 74,8 odstotka, pri angleščini pa 70,5 odstotka znanja svojih vrstnikov.
Podobne ugotovitve veljajo za devetošolce.
Dosežki te generacije učencev, ki je imela precejšen delež pouka na daljavo, ne kažejo bistvenih odstopanj. Ti dosežki kažejo, da je naš šolski sistem dober, da imamo dobro usposobljene pedagoške delavce, ki so se morali hitro prilagoditi na nov način dela in so pripomogli k temu, da so učenci uspešno napredovali.
dr. Janez Vogrinc, predsednik Državne komisije za vodenje NPZ
Na splošno so letošnji rezultati precej primerljivi z dosežki prejšnjih let, a to je le prva analiza. Natančnejšo bomo na ministrstvu pripravili do jeseni in jo, kot napovedano, posredovali tudi srednjim šolam.
Medtem si bodo osnovne šole lahko pomagale tudi z orodjem OrKa, orodjem za kakovost, ki ga je oblikoval Državni izpitni center. Njegov direktor dr. Darko Zupanc je povedal, da OrKa presega razprave o podpovprečnih ali nadpovprečnih rezultatih, saj je osredotočena na doseganje ciljev in standardov iz učnih načrtov, tudi v epidemiji.
Namenjena je vsaki šoli in vsakemu učitelju, saj omogoča, da za potrebe analiziranja učence v šoli dajo v skupine po njihovi specifiki, npr. po težavah pri šolanju na daljavo.
Če bi analize med skupinami pokazale pomembna odstopanja, se lahko jeseni delo diferencira po teh skupinah.
MVI
