Digitalni prehod v izobraževanju je treba še pospešiti

»Digitalni prehod je ob zelenem prehodu eden izmed največjih izzivov, ki so pred nami. A zavedati se moramo, da je digitalni prehod v izobraževanju še toliko bolj zahteven proces, ki bo uspešen samo, če bomo združili moči in delali skupaj,« je danes povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec na osrednji evropski konferenci slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju izobraževanja z naslovom Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo, ki poteka na hibriden način v Ljubljani.

Trenutne razmere so bolj kot kadarkoli prej izpostavile in pokazale, kako zelo pomembno vlogo ima učitelj. Današnja konferenca bo zato predstavila prav glas in pogled učiteljev na prednosti in slabosti digitalizacije v izobraževanju ter vlogo vseh ključnih akterjev za vzpostavitev nove evropske vizije izobraževanja, naši skupni evropski prioriteti.

Simona Kustec, ministrica

S tem sta se strinjala tudi podpredsednika Evropske komisije Margaritis Schinas in Margrethe Vestager, ki sta izpostavila, da je treba digitalni prehod spodbuditi na vseh ravneh.

»Digitalizacija v izobraževanju je trenutno najbolj pomembna tema za našo prihodnost. Vsi potrebujemo digitalna znanja in kompetence, če želimo uspešno delovati v tem času. Izobraževalni sistem ima pri tem ključno vlogo. A če na eni strani govorimo o prednostih digitalizacije, ki omogoča personalizirano učenje, moramo na drugi strani upoštevati tudi izzive, predvsem glede enakovrednega dostopa in etičnega vidika ter zaupanja,« je poudarila podpredsednica Vestager.

Učitelji: Za šolo prihodnosti je nujno spodbuditi digitalni prehod s celostnim pristopom

Številni slovenski in tuji učitelji ter ravnatelji so na konferenci izpostavili, da je za šolo prihodnosti nujno spodbuditi digitalni prehod, a s celostnim pristopom. 

»Razvoj šol naj bo v povezavi z visokim strokovnim znanjem strokovnih delavcev, učne tehnologije in sodobno opremljenih učnih učilnic, ki dajejo spodbudno učno okolje učencem. Na naši šoli imamo vse to, zato se že kažejo izjemni rezultati tako učencev kot učiteljev,« je povedala ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Terezija Zamuda. 

Ravno njena šola in pristojen vrtec iz Prekmurja sta bila letos nagrajena tudi z evropsko nagrado za inovativno poučevanje. Kot primer dobre prakse je več kot 300 udeležencem virtualne konference predstavila projekt Inovativna pedagogika, v katerem sodeluje 75 šol, ki zadnjih 7 let razvijajo sodobne načine poučevanja.

Pomembnost celostnega pristopa so izpostavili tudi drugi sodelujoči učitelji in ravnatelji, ki so prav tako predstavljali dobre prakse digitalnega poučevanja in pri tem izpostavili, da jim sodobna tehnologija omogoča večjo interaktivnost, aktivno vlogo učencev in dijakov ter bolj personaliziran način poučevanja.

Poudarili so pomen sodobnih usposabljanj in zagotovitev sodobne tehnologije.

Jutri se bodo usmerili v prednosti in izzive umetne inteligence ter predstavili priporočila za učitelje in ravnatelje.

Glas mladih: Sedanji sistem nam omogoča veliko možnosti, vendar ga je treba nadgraditi

Dijaki in študenti so se v svojih predstavitvah najprej zahvalili za priložnost, da predstavijo svoje mnenje, nato pa presenetili udeležence z jasnimi stališči o šoli prihodnosti: »Digitalizacija omogoča nadgradnjo izobraževanja. Sodobni načini poučevanja naj bodo interaktivni, s sodobno tehnologijo, ki bo omogočala več kot samo bazo podatkov. Želimo se učiti s prednostjo boljše simulacije tistega, k čemur ne moremo dostopati v fizični stik in odkriti, želimo si več sodelovanja z okoljem, kar digitalizacija omogoča hitreje in učinkoviteje.«

Dijaki so predstavili tudi slabosti digitalizacije, kot so pomanjkanje določenih spretnosti (pisanje na roko), neenaka dostopnost in pomanjkanje osebnih stikov.

Prisotni učitelji so bili presenečeni predvsem zato, ker so bili predlogi in pogledi dijakov in študentov poglobljeni in zelo konkretni.

Digitalni hekaton z več kot 3000 mladimi

Drugi del konference se bo začel jutri z odprtjem digitalnega hekatona, na katerem bo sodelovalo več kot 3000 mladih, ki bodo iskali inovativne rešitve na temo digitalnega izobraževanja.

Sodelovalo bo več kot 62 nacionalnih hekatonov iz kar 33 držav. Prav vsi pa se bodo ukvarjali z iskanjem trajnostnih rešitev. Hekaton bosta odprli ministrica prof. dr. Simona Kustec in evropska komisarka Mariya Gabriel. 

Sledila bo razprava o vlogi umetne inteligence v izobraževanju in okrogla miza ministrov in komisarke z mladimi.