Nevidni zasledovalci s Facebooka, Instagrama in TikToka

Spet je na tapeti korporacija Meta, ki ima v lasti družbena omrežja Facebook (FB), Instagram (IG) in WhatsApp. Do lani se je imenovala korporacija Facebook.

Tokrat izpostavljamo odkritja neodvisnega raziskovalca Felixa Krauseja. Nekdanji inženir pri Googlu s svojim znanjem raziskuje, kaj z našo zasebnostjo počnejo velike tehnološke korporacije. Posveča se predvsem vprašanju, ali te vdirajo v našo zasebnost bolj, kot nam priznajo.

Raziskavo je naredil s stališča uporabe sistema iOS, ki velja za bolj zasebno in varno izbiro kot Android.

Pogoji uporabe bi morali biti transparentni

V pogojih uporabe (Terms and Conditions) omrežij in aplikacij mora biti jasno zapisano, katere podatke o nas zbirajo in komu jih lahko posredujejo.

Pa to ni vedno res. Pogoji so pogosto napisani v latovščini, ki je večina ljudi ne more razumeti.

Zaradi uvedbe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR ) in s tem tudi pravno podprtih pritiskov, ki jih na lastnice družbenih omrežij izvaja Evropska komisija, se je stanje v zadnjih letih nekoliko izboljšalo.

A pogojev ne beremo niti takrat, ko so napisani bolj pregledno in razumljivo. V dolgih letih povsem neberljivih tekstov smo sprejeli zamisel, da to »itak ni možno in se ne splača niti poskusiti«.

Korporacije so nas torej postavile točno tja, kjer nas želijo imeti.

Tako se večina uporabnikov raje kar na pamet strinja s pogoji, za katere niti ne ve, kaj vse lahko vsebujejo. Zanašamo se na to, da je že nekdo to pogledal in da so se tudi vsi drugi strinjali z njimi.

Vsi nekako tudi pričakujemo, da obstajajo zunanji opazovalci, ki opazijo v nebo vpijoče nenavadnosti v teh pogojih. Pa tudi računamo na to, da se korporacije držijo zapisanega in v našo zasebnost ne vdirajo bolj, kot nam priznajo.

Ali je to zaupanje utemeljeno?

To je odkril tako, da je sprogramiral orodje, ki je zaznalo vse dodatne ukaze, ki jih brskalnik ali aplikacija doda k spletnemu mestu.

Pri običajnih brskalnikih in večini aplikacij orodje ne zazna sprememb, pri FB in IG pa je našlo približno 18 dodatnih vrstic kode.

Tu pa se lahko pojavijo hudi varnostni problemi: prestrezajo lahko na primer gesla in podatke s kreditnih kartic, ki jih vpisujemo.

Ali torej Meta namenoma prestreza naša gesla in druge občutljive podatke, ki jih vpisujemo v druge spletne strani?

Verjetno ne, zagotovo pa so povsem namerno dodali skrivne zalezovalce v svojo programsko kodo, saj želijo izvedeti čim več o nas in naših navadah. Več ko vedo o nas, več lahko s tem zaslužijo.

Kaj o nas ve kitajski ByteDance?

Seveda pa Meta ni edina, ki uporablja take pristope. Krause je med drugim razkril, da je tudi TikTok, ki je v lasti kitajske korporacije ByteDance, zelo invaziven, ko gre za sledenje uporabnikom.

Vsaka povezava, ki ji sledimo s klikom na povezavo v aplikaciji TikTok za iOS, se odpre v brskalniku v aplikaciji, ki je pod upravljanjem korporacije ByteDance. Ta brskalnik beleži vse, kar tipkamo – vključno z gesli in podatki s kreditnih kartic.

Vsa ta razkritja so bila odmevna, saj se za iOS v veliki meri odločajo tudi ljudje, ki sta jim zasebnost in na to vezana varnost pomembnejši kot večini.

Za zdaj še ne vemo, ali bodo ta razkritja kaj spremenila. Mogoče je tudi, da bo katera izmed korporacij popustila pod pritiski zahtevnejših iOS uporabnikov, hkrati pa neovirano uporabljala take pristope pri uporabnikih sistema Android, ki so precej številčnejši.

Kaj lahko naredimo?

Zavedati se moramo, da uporaba družbenih omrežij ni vedno le brezskrbna zabava. Ne za nas ne za naše otroke in mladostnike.

Podučimo se o osnovah varovanja zasebnosti in se o tem pogovarjajmo z otroki.

Vsaj občasno preberimo pogoje uporabe omrežja ali aplikacije.

To bo gotovo dobra spodbuda za razmislek o našem online življenju. Če pa se o tem pogovarjamo še z otroki, smo pravzaprav že kar »zmagovalci«.