Časoris
Mnoge je količina gradiva, ki so ga dobili ob začetku pouka na daljavo, vznemirila. Vir: Adobe Stock
Mnoge je količina gradiva, ki so ga dobili ob začetku pouka na daljavo, vznemirila. Vir: Adobe Stock

Katera spoznanja prinaša pouk na daljavo?

Pravijo, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. Torej mora to veljati tudi za novi koronavirus.

Naučil nas bo namreč veliko novih stvari. Ne le v zvezi s higieno, varovanjem samega sebe in drugih, življenja v osamitvi, ločevanja pomembnega od nepomembnega …

Z novim koronavirusom se spreminja tudi šola. Spreminjajo se metode poučevanja. Z njimi se spopadajo učitelji in učenci. Pa tudi starši ali stari starši. Ni preprosto. Toda eni in drugi se učijo. Učitelji, ki so do zdaj poučevali učence, se zdaj od učencev učijo. Od njih dobivajo sporočila o tem, kakšen je njihov pouk na daljavo. Je učne snovi premalo ali preveč? Ali so navodila primerna? Jih učenci razumejo? 

Učitelji so prijazni. Svojim učencem omogočajo, da jih pokličejo, če česa ne razumejo. Tudi njihov način priprave na pouk se je spremenil. Prej so bile priprave bolj kot ne rutinske. Nekatere metode so bile še iz časov Marije Terezije. Vse poznejše spremembe so se dogajale počasi. Reforme so bile pripravljene in niso prihajale čez noč. Tudi nove metode so se uvajale počasi. Učitelji so se z njimi seznanjali na seminarjih, se učili drug od drugega.

Zdaj so nenadoma prisiljeni razmišljati drugače. Dobesedno čez noč se je vse predrugačilo. In pripravljajo se pozno v noč, kot kažejo elektronska sporočila, ki prihajajo na naslove učencev sredi noči, že skoraj v jutranjih urah. Učitelji so svojo nalogo vzeli zelo zares. 

Učenci in dijaki so bili sprva presenečeni zaradi množice gradiva, ki so ga prejemali; učno snov za vse predmete in še za domače naloge. Verjetno so računali le na nekoliko obširnejše domače naloge. Mnoge je količina gradiva vznemirila. Morda je učne snovi naenkrat res preveč.

Tudi učitelji iščejo pravo mero, učijo se pravilnega doziranja. Nekdo, ki na primer z matematiko nima težav in jo ima rad, lahko z novo učno snovjo ter nalogami hitro opravi. Če pa ima težave z matematičnim razumevanjem, bi verjetno potreboval več razlage. Tako je z vsemi predmeti.

Kdor je v šoli poslušal, se učil ob razlagi, ima zdaj več težav, ko mora proces učenja opraviti sam. Za učenje predmeta, ki mu ne gre dobro, lahko potrebuje več ur in zanj je seveda občutek obremenjenosti hud. In nekaterim učencem žal ne gre dobro. 

Poseben problem je računalniško znanje. Nekateri obvladajo tablice, telefone, računalnike. Drugi z njimi še niso domači. Morda so jih starši odvračali od elektronskih naprav, da jih te ne bi zasvojile. Zdaj so skorajšnji računalniški zasvojenci v prednosti. Računalniško komunikacijo obvladajo.

Kako in koliko lahko pomagajo starši računalniško še nepismenim otrokom? Skrbni in ozaveščeni se spoprijemajo s tehnologijo skupaj z otroki. Pri kaki hiši pa računalnika morda sploh ni. Ali pa ni tiskalnika. Navodil, kako reševati težave s tehnologijo, sploh ne razumejo. Učitelji so prijazni. Sporočajo, da naj jih ob težavah pokličejo. Ampak oni ne vedo niti tega, kaj in kako vprašati. 

Pa še nekaj dobrega bo morda prinesla ta prisilna osamitev. Željo po šoli, željo po druženju. Spoznanje, da šola le ni tak »bljak«, kot radi povedo.

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.