Kakšen bo svet čez deset let?

Trajnostni razvoj zagotavlja dostojno življenje vsakega posameznika, a le če upošteva medgeneracijsko solidarnost in planetarne meje.

V teh dneh se zaključuje projekt MigratED, s katerim mlade spodbujamo k razmišljanju o prepletenosti medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic in razvoja. 

Pripravili smo niz pogovorov o trajnostnem razvoju, v katerih so sodelovale vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Slovenski fundaciji za UNICEF Alja Skele, strokovna sodelavka Predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo, zadolžena za Slovenijo, dr. Romana Zidar, podpredsednica Evropskega mladinskega foruma Anja Fortuna in mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov Lucija Tacer.

Vsaka od njih je spregovorila o svojih najljubših ciljih trajnostnega razvoja in o tem, kako si svet predstavlja čez desetletje.

Alja Skele je težko izbrala najljubšega, ker prav vsi predstavljajo neko dodano vrednost. Vsak zase nikoli ne bi dosegel trajnostnega razvoja, h kateremu kot družba stremimo, zato moramo cilje uresničevati kot skupek, podpirati pa jih mora globalna skupnost.

Za Anjo Fortuna je odgovor enostaven: njen najljubši cilj je kakovostno izobraževanje, saj z njim lažje razumemo svet in sprejemamo pametnejše odločitve.

Lucija Tacer izpostavlja enakost spolov, s katero imamo tudi v Sloveniji še vedno velike težave, čeprav je na papirju videti vse dobro.

V prihodnjih letih bo posebej velik izziv dostop do izobraževanja pri deklicah, porast spolnega nasilja in prehranska varnost, pa našteva Romana Zidar. Svetuje, da najdemo pogum za ozaveščanje o svojih lastnih predsodkih in privilegijih. V zadnjih letih sicer opaža mnogo več diskriminatornega vedenja in rasističnih izpadov, kar pogosto vpliva tudi na migracijska gibanja. Ker so mladi gonilo družbe, nas morajo izzivati, da se zazremo vase, sebe pa v poplavi lažnih informacij ozavestiti o kakovostnih informacijah.

Trenutno je na svetu 80 milijonov beguncev, kar polovica je mladoletnih. Tudi zato si Romana Zidar čez deset let želi videti manjšo neenakost v družbi, saj lahko to sproži marsikatero drugo spremembo: zmanjša revščino, socialno izključenost in omogoči ljudem življenje v varnem okolju.

»Želim si, da se svet po epidemiji ne bo zadovoljil z vrnitvijo v ‘normalno stanje’, ker to ne bi bilo optimalno za vse otroke. Imeti moramo višje cilje,« pravi Alja Skele.

V tem času se je povečalo število lačnih in osamljenih otrok, države pa so zaostale pri njihovi zaščiti pred nasiljem. Zato bodo otroci še leta občutili posledice pandemije, napoveduje in hkrati upa, da čez deset let globalno ne bomo več imeli težav z zagotavljanjem podatkov o otrocih, zaradi česar so dandanes mnogi žal nevidni.

Na sistemski ravni bi sicer morali okrepiti naš šolski kurikulum z vsebinami globalnih kompetenc, ker so zdaj v njem premalo zastopane, otrokom pa moramo približati še migracije in predvsem njihove vzroke.

»Če čez deset let pridemo do zavedanja o ciljih trajnostnega razvoja, bomo naredili velik korak. Podnebne spremembe niso izmišljotina belih bogatih mladih ljudi, ampak so izjemno velika katastrofa, ki vpliva na najbolj ranljive skupine,« pravi Anja Fortuna. Planet ni naša last, ampak smo ga dobili v najem in ga moramo predati naslednjim generacijam.

Tematike globalnih kompetenc in politike so oddaljene od mladih, saj so v jeziku, ki ga ne razumejo, dodaja. Čeprav je pogosto slišati, da na mladih svet stoji, mladi trenutno niso sposobni sami stati, zato jih moramo opolnomočiti, da se postavijo na noge. Epidemija je najbolj vplivala prav nanje, kar se kaže v težkem dostopu na trg dela, opozarja.

»Omilitev podnebnih sprememb, trajnost, mladinska participacija – napredek na področju volilne udeležbe in vpliva mladih na odločanje, enakost spolov ter zmanjšanje neenakosti v družbi na sploh,« želi videti v svetu čez deset let Lucija Tacer.

Prepričana je, da potrebujemo kulturo kritičnega razmišljanja in možnost aktivnega sodelovanja v družbi. Potem bomo manj dovzetni za politizacijo tem, ki se velikokrat uporabljajo za manipulacijo. Prav tako priporoča spodbujanje aktivnega državljanstva, s katerim se lahko mladi izobražujejo tudi o mednarodnih temah. Ena sama delavnica za to ne bo zadostovala. Za krepitev razumevanja migracij in večkulturne družbe predlaga oblikovanje podobnega programa, kot je Erasmus, ki pa bi omogočil izmenjavo mladih iz bolj različnih okolij.

***

Platforma SLOGA je partnerska organizacija evropskega projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorjev in ne uradnih stališč financerjev.