Kako pomagati otroku, da postane boljši bralec

Branje je fino … razen, kadar ni.

Kako fino je, če otrok čepi s knjigo v roki, v njej išče čarovnije, potuje v pravljične dežele, se ob vrsticah smeji in joče. In ko ponoči pod koutrčkom sveti z lučko, da bi še malo bral.

Malo manj fino je, če otrok zbeži na drugi konec sveta, ko zagleda knjigo.

Knjigo, ki bi jo – groza, vseh groz – moral prebrati! Pred starši. Mogoče še pred tečno učiteljico in ceeeeeelim razredom. On pa je taaaako slab bralec. In branje sploh ni fajn! Fuj in fej!

Kot učiteljica se večkrat srečujem s starši, ki ne vedo, kaj naj naredijo z malim upornikom, da bi raje bral.

Lahko poskusite nekaj od tega:

SPODBUJAJTE VESELJE DO BRANJA

Vsak večer si vzemite čas za knjigico.  Berite otroku. Tudi, če je že malo večji. Otroci uživajo, ko poslušajo vaš glas. V vašem objemu se počutijo varno, sprejeto in prijetno. Poskušajte se vživeti v knjigico in se spremeniti v prave igralce (tudi če se sami sebi zdite precej netalentirani).

Nikoli nisi prestar, preveč čudaški ali preveč divji, da bi vzel knjigico in bral otroku. Dr. Seuss

Pomagajte mu pri izbiri knjige, vendar naj otrok kdaj tudi sam poišče svojo knjigo. Kakršnakoli že bo. Tudi, če bodo to navodila za popravilo računalnika.

Poskusite z različnimi tipi knjig – slikanicami, stripi, knjige, kjer mora kaj poiskati, knjiga – lutka, 3d knjiga, revija …

Pogovarjajte se o prebranem. Povejte mu, kaj se vam je zdelo smešno, kaj narobe, kje ga je glavni junak pobiksal … Ustavite se na sredi zgodbe in jih povprašajte, kako mislite, da se bo nadaljevala.

Ko preberete knjigico, poiščite še risanko, si oglejte predstavo …

Vpišite se v javno knjižnico. Tam naj sodeluje pri raznih tekmovanjih, prebere kakšno revijo, naj igra igre na računalniku. Naj mu bo knjižnica domače okolje. Obiščite uro pravljic.

Skupaj počnita aktivnosti, ki vključujejo branje in akcijo. Otrok naj bere recept in skuhajta kaj slastnega, lahko bere navodila igre … Lahko oponašata karakterje iz knjige.

Pazite, da so knjige, ki jih imate doma primerne starosti otroka.

Knjige naj bodo na vidnem in dosegljivem mestu – vsaj tako vidnem kot telefon in računalnik.

Bodite mu za zgled. Naj vas vidi s knjigo vsaj tolikokrat kot s telefonom.

STRATEGIJE, KO SE OTROK ŠE UČI BRATI

Otroka vzemite v naročje, ko bere. V vašem objemu se bo počutil bolj varno in sproščeno.

Najboljši bralci prihajajo iz naročja staršev. Emilie Buchwald

Vsak dan naj bere deset minut. Če bo bral dlje, ne pomeni, da bo branje kvalitetnejše, saj je deset minut zbranosti za otroka že veliko. A vseeno ravno prav, da mu tega ne bo težko opraviti.

Tekst, ki ga izbereta, naj bo kratek. Otroka preplaši, če predenj postavite dolgo, zahtevno besedilo. Naj bo nekaj, kar bo jasno, ne preveč zakomplicirano, nekaj kar bo razumel.

Besedilo mu najprej preberite vi. Tako bo  vedel, o čem besedilo pripoveduje, ob njem se bo počuti domače in bolj samozavestno.

Dogovorita se, da vsak prebere en stavek. Tako se bo vmes malo spočil.

Berite slikopise. To so besedila, v katerih so namesto besed narisane slikice. Otrok mora pri tem uporabljati pravilno besedišče in sklone, zato mora besedilu slediti, vendar pa ima zaradi slikic občutek, da je branje lažje.

Pri branju naj uporablja prstek. Tako se bo lažje orientiral po besedilu.

O prebranem se pogovarjajta. Tako boste videli, če je besedilo tudi razumel.

Najpomembneje pa je … ne paničarite! Večja kot bo panika, več pritiska bo na otroka, slabše bo bral, bolj se mu bo branje zamerilo.

Otroci so pač različni. Nekateri bodo ponoči svetili pod odejo, da bi brali knjige, drugi pa bodo raje razstavili kakšno (najraje povsem novo) igračo.

Vem, da je včasih težko. A poskušajte ostati mirni in mu privabiti veselje do branja na sproščen in nevsiljiv način. Prepričana sem, da boste skupaj našli tisto pravo knjigico – napisano samo zanj!

Še bolj pa sem prepričana, da vam jo bo vaš upornik nekega dne čisto sam ponosno prebral.

Učiteljica Nina