Tereza»Pogosto mi je bilo nerodno, ker se ljudje sploh niso znali obnašati,« mi je pripovedovala podjetnica, ki je v Anglijo in druge evropske države izvažala lesene izdelke.
Na pot je večkrat vzela s seboj še koga, da bi mu pomagala pri navezovanju poslovnih stikov. A velikokrat ji je bilo nerodno, ker ti niso bili dovolj vljudni, dovolj spoštljivi. Niso se znali obnašati ne pri pogovorih ne pri jedi za mizo.
Namerno uporabljam besedo obnašanje kot sopomenko za vedenje. Pri ljudeh je »obnašanje« pogosto sopomenka za slabo vedenje. Tako na primer rečejo otroku: Ne obnašaj se! Ne dodajo pojasnila, kako naj se ne obnaša, ker že sam izraz pomeni neprimerno vedenje. Res pa je, da obnašanje ne pomeni samo slabega vedenja. Tudi lepo obnašanje obstaja.
Za nekoga, ki je lepo vzgojen, so včasih tudi rekli, da ima »Kinder Stube«. Besedna zveza sicer pomeni otroško sobo, a v prenesenem pomenu dobro zgodnjo vzgojo. Za neprimerno vedenje pa so krivili pomanjkljivo, slabo vzgojo, ker da človeku manjka »Kinder Stube«.
Izraz »kinder štube« vsebuje nekaj aristokratskega ali pa meščanskega, kajti aristokratske družine ali premožnejši meščani so najemali vzgojiteljice, ki so skrbele za dobro vzgojo otrok. Predvsem za vzgojo v smislu odličnega vedenja, privzgajanja vrednot, priučevanja spretnosti, spoznavanja umetnosti. Vzgoja vedenja za različne priložnosti se je začela v zgodnjem otroštvu.
A tudi kmečki ali delavski otroci so vedeli, kako se je treba obnašati v cerkvi, kako v šoli, do staršev, starejših, čeprav niso imeli meščanske vzgoje. Imeli so zglede in osnovno vzgojo spoštovanja. Pravila so bila jasna.
Danes se lahko le vprašamo, po kom naj se otroci zgledujejo. Po starših, ki odropotajo v šolo in grozijo učiteljem? Po predstavnikih oblasti? Po delodajalcih, ki ne spoštujejo tujega dela? Ali otroci sploh še poznajo besedi olika in bonton?
Ali vedo, kaj pomeni biti prijazen, strpen, razumevajoč in kaj pomenijo oholost, aroganca, zahrbtnost, vzvišenost ali pa spoštljivost in poštenost?
Verjetno vsi želijo biti sprejeti v družbi vrstnikov, imeti prijatelje. Toda ali sploh vedo, da je sprejetost veliko odvisna od njihovega vedenja, obnašanja, ne le od tega, od kod prihajajo, kaj so njihovi starši, kaj in koliko imajo, kako dobri so v šoli.
Ker je naše počutje in sprejetost v družbi močno odvisna od našega vedenja, naj bi tako v šoli kot doma spet začeli posvečati več pozornosti olikanemu vedenju. Tudi zato, da se bodo kot odrasli znali obnašati pri navezovanju poslovnih stikov ali pri iskanju službe.
Romana
MVI
