Kako lahko izvem več o kulturi in navadah svojega novega sošolca?

Na Osnovni šoli Livada imamo srečo, da lahko vsak dan spoznamo kaj novega o kulturah različnih narodov. Na naši šoli se učijo učenci iz več kot 20 različnih držav, več kot 90 odstotkov učencev je priseljencev ali potomcev priseljencev. Mi smo medkulturna, večetnična, večnarodna in večjezična šola, na kar smo zelo ponosni.

Vsako leto se veselimo prihoda novih učencev, naša »državljanska enolončnica« postaja še bolj »okusna«.

Za vse nove učence in njihove starše organiziramo dan DOBRODOŠLICE. Prvi vtisi se nam običajno najbolj usidrajo v spomin, zato je pomembno, da so čim bolj prijetni. Za nove učence pripravimo kratek program, predstavimo jim šolo in nekaj značilnosti šole, jim povemo, da se veselimo, da bodo del naše pisane druščine, in jim podarimo drobno pozornost.

Razredniki poskrbijo, da so sošolci pripravljeni na prihod novega učenca. Pomembno je, da vedo, kako pozdraviti novega sošolca: ali mu smejo dati roko ali ne, ali je primerno, da ga objamejo, ali ne, kako ga nagovorijo, pa tudi, da sami niso presenečeni, če bi novi učenec, recimo iz Nove Zelandije, v pozdrav želel svoj nos podrgniti ob njihov ali če bi učenka iz Indije rekla: »Namaste,« in pri tem svoje dlani dala skupaj, kot da moli, ter se jim priklonila ali pokimala. 

Tudi med letom veliko časa namenimo medosebnemu spoznavanju. Razredne ure so idealna priložnost za to. Takrat izvajamo različne medkulturne delavnice. Na eni od takšnih ur so se učenci najprej pogovarjali o medkulturni dediščini. Potem so dobili pisane listke, na katere so morali napisati: kaj je za njih najlepše v Sloveniji, kaj je za njih najlepše v njihovi domovini in kaj je njihova največja želja.

Listke so potem sestavili v prav posebno VERIGO DRUGAČNOSTI in jo obesili v avlo šole, da lahko vsi preberejo, kako so različni, posebni in edinstveni vsak zase, vsi skupaj pa so prava mojstrovina. Tudi učiteljem je bilo to zanimivo, bolje so spoznali svoje učence.

Prazniki so pravi čas, da na sproščen in neposreden način spoznavamo drug drugega. Učenci predstavljajo, kakšne so navade in običaji ob praznikih v njihovih državah, učitelji pa se potrudijo, da jim pričarajo običaje, ki so v naši državi, saj se najboljše učimo, če nekaj doživimo.

Februarja se pred kulturnim dnevom veliko pogovarjamo o pesniku Francetu Prešernu, njegovem pomenu za slovensko književnost. Seveda omenimo, da je on avtor slovenske himne. Da bi naši učenci priseljenci lažje razumeli vsebino himne, jo v tem času lahko v avli šole preberejo prevedeno v 17 jezikih.

Za veliko noč pripravljamo pirhe iz plastelina in ob ustvarjanju spoznavamo, kaj pomenita velikonočni zajec in velikonočno jajce. Učenci, ki teh običajev nimajo, z velikim zanimanjem sodelujejo pri ustvarjanju.

Decembrski čas praznovanja mora biti čaroben za vse. Vsako leto nas obiščeta Miklavž ali Božiček. Ker smo običajno pridni, prineseta tudi darilca. Enkrat je novim učencem prinesel magnetke za hladilnik, da se spomnijo svojega prvega božiča v Sloveniji, radirke, da zbrišejo vse, kar je bilo narobe v preteklosti, in bombončke, da bo v prihodnosti vse sladko.

Decembrskim praznikom namenimo prav posebno pozornost. Zelo pomembno je, da se v tem času spomnimo tudi tistih, ki so iz socialno šibkih družin in si praznovanja ali obdarovanja ne morejo privoščiti.

V ta namen organiziramo dobrodelni novoletni bazar, na katerem učenci razstavijo svoje izdelke, mamice pa predstavijo kulinariko svojih držav z enkratnimi sladicami in pecivi. Dobrodelne prispevke namenimo tistim, ki so potrebni pomoči.

Med popoldanskim bivanjem v knjižnici in v bralnem kotičku beremo knjige, ki nam pomagajo, da spoznavamo kulture držav, iz katerih še nimamo učencev. Kaj če pridejo naslednje leto?

V današnji sodobni družbi, v kateri se vsak dan srečujemo z različnimi kulturami, smo vsi na preizkušnji. Učimo se poslušati drug drugega, tudi če misli drugače. Smo odprti, vsakemu damo priložnost. Pripravljeni smo sprejemati nove izzive in se pogumno soočiti z različnostjo in drugačnostjo. Sposobni smo premagovati predsodke in stereotipe. Zavedamo se, da vsak od nas prispeva svoj košček za prijaznejšo, enakovredno in medkulturno družbo. Medsebojno sodelovanje in spoštovanje sta naše vodilo, na katerem gradimo enakopravno skupnost. 

***

Sladjana Jović Mićković je multiplikatorka programa SIMS na Osnovni šoli Livada.

Prispevek je nastal v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.