Časoris
Število vpisnih mest skupaj za prvi in drugi krog izbirnega postopka (25.899) je bilo nekoliko večje glede na število razpisanih mest (25.333). Foto: Andreaobzerova/Dreamstime
Število vpisnih mest skupaj za prvi in drugi krog izbirnega postopka (25.899) je bilo nekoliko večje glede na število razpisanih mest (25.333). Foto: Andreaobzerova/Dreamstime

Kako govoriti o vpisu v srednjo šolo

Bodoči dijaki se lahko s šolami in poklici, ki jih zanimajo, seznanijo na različne načine.

Informativni dnevi so še vedno najpomembnejši način zbiranja informacij in vtisov. Obiskujejo jih osmošolci in devetošolci, z njimi pa na šole pridejo pogosto tudi starši.

Otroci se o šoli, poklicih in možnostih lahko pogovorijo s starši, prijatelji in sorodniki. V šoli jim bodo odgovarjali učitelji, mentorji in svetovalni delavci. Slednji lahko ponudijo tudi različne dejavnosti poklicne orientacije. Veliko informacij je na voljo tudi na različnih spletnih portalih in na sejmu izobraževanja in poklicev Informativa.

Najbolj v zagati so tisti otroci, ki ne vedo, ali naj izberejo srednjo strokovno šolo ali gimnazijo. Za prvo možnost se ponavadi odločijo tisti, ki so si že izbrali poklic, za drugo pa tisti, ki nameravajo študirati oziroma še ne vedo, kaj bi radi počeli kasneje v življenju.

Prva zapoved: Čim več sprašujte.

Bodoči dijaki in njihovi starši naj bodo čim bolj radovedni, pravijo strokovnjaki.

Pozorni naj bodo na najpomembnejše informacije, denimo o vpisnem postopku, potrebnem številu točk, uspešnosti dijakov in osipu, dosežkih na splošni maturi, o možnosti prehodov, nadaljnjega študija ter zaposljivosti in štipendiranja. Ogledajo naj si pouk pri posameznih predmetih, praktično izobraževanje in interesne dejavnosti.

Šolski svetovalni delavci svetujejo, naj otroci dobro poslušajo in tudi opazujejo. Prepustijo naj se občutkom, ki jih doživljajo na šoli. Je ta topla in prijazna ali iz nje veje hlad? Kakšne so aktivnosti na šoli in kako uspešni so v njih dijaki, razkrivajo na primer stene in vitrine.

Pomembne so tudi osnovne stvari:

  • kje, kdaj in koliko časa traja odmor za malico,
  • kakšna je prehrana,
  • kakšno telovadnico in knjižnico ima šola,
  • ali imajo dijaki urejeno garderobo, kakšen je urnik (ponekod imajo pouk z zamikom, kar pomeni, da so otroci odsotni ves dan),
  • koliko aktivnosti je na voljo popoldne,
  • kako so urejeni prevozi.

Po informativnem dnevu je treba premisliti, kaj so izvedeli, postaviti realna pričakovanja in primerjati šole, ki so jih obiskali.

Druga zapoved: Izbira poklica naj bo želja učenca, ne starša.

Dobro je, če se starši z otroki pogovarjajo, kaj jih zanima. Skupaj lahko pripravijo sklop vprašanj.

Strokovnjaki pa odsvetujejo, da starši vse opravijo namesto otroka. Če to storijo, otroci izgubijo motivacijo, postanejo apatični. Ne znajo se potruditi, niso potrpežljivi ter vztrajni in ne vedo, da je treba kdaj tudi potrpeti.

Tretja zapoved: Nadarjenost se ne kaže zgolj pri ocenah in predmetih.

Nadarjenost se ne izraža zgolj pri šolskih predmetih. Nekdo je lahko izvrsten kuhar, a ker tekmovanj za kuharje ni, njegov talent ne pride do izraza.

Obšolske dejavnosti so lahko dober pripomoček pri razmisleku, kako bister in uspešen je učenec, kadar se zdi, da ocene morda niso pravi pokazatelj. Rezultati na državnih tekmovanjih dajo relativno dobro sliko realnega znanja.

Četrta zapoved: Pustite otrokom čas za razmislek

Preveč informacij lahko povzroči zmedo.

Ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja se spominja, da je izkoristil vse tri oglede, obiskal tri šole, ki so ponujale enake programe, ugotovil, da je vsebina prav enaka, da se razlikujejo le po niansah, in se tako zavestno prepustil občutkom, ki so ga navdali ob vstopu v stavbo.

»Metuljčki v trebuhu in radovednost sta me prignali na ‘ta pravo’ šolo in v nepozabna štiri srednješolska leta.«

Peta zapoved: Napačno odločitev lahko popravite.

Če bo odločitev napačna, bodo otroci to hitro ugotovili. Sistem dopušča, da napako popravijo.

Šesta zapoved: Pogovorite s samim sabo.

Pred vsemi pomembnimi odločitvami v življenju se je treba vprašati: kdo sem, kaj sem, od kod prihajam in kam grem, pravi ravnatelj prve celjske gimnazije dr. Anton Šepetavc. »Predvsem pa – zakaj to delam, kaj bi sploh rad, kakšen je moj cilj?«

Vprašanja za premislek:

  • Zakaj bi se vpisal na to šolo?
  • Kakšen je moj cilj?
  • Kaj bi rad s tem dosegel?
  • Sem ta cilj glede na svoje sposobnosti, dobre in slabše lastnosti,  navade in razvade, pa seveda dosedanje rezultate in probleme, sposoben doseči?
  • Sem pripravljen delati, potrpeti, kdaj stisniti zobe (in jezik za zobe)?
  • Ali pa bi se samo rad imel »fajn«?

Bodočim dijakom svetuje: »Če si slišal ali prebral kje na facebooku ali forumu, da je tam kul, fajn, simpl itd., pojdi tja, poglej, če je to res, opazuj, preveri, vprašaj. Petkrat ali desetkrat vprašaj, če je treba. Vprašaj tiste dijake ali študente, ki so že tam in so to, kar začenjaš ti, že dali skozi. Ampak ne sprašuj tistih, ki te bodo pričakali pri vratih: ti so tam zato, da ti prodajo najlepšo zgodbo, ki ni nujno čisto resnična. Ne verjemi vsaki propagandni akciji, saj zdaj že ja veš, zakaj je na svetu reklama – zato, da človeka prepriča. V kar koli že. Marsikdaj tudi v nepremišljene in nespametne reči, kot je recimo vpis na šolo ali fakulteto, od koder po znanih in preverljivih podatkih večina poti vodi na  sončno upravo, tj. v brezposelnost.«

Sedma zapoved: Pojdi tja, kjer boš sprejet.

Dr. Anton Šepetavc dijakom svetuje še:

  • Pojdi torej tja, kjer boš po toliko in toliko letih imel obete za prihodnost.
  • Pojdi tja, kjer si boš pridobil čim več koristnega, uporabnega in trajnega znanja.
  • Pojdi tja, kjer ti bodo to znanje posredovali na sodoben, dovolj zahteven, a hkrati razumljiv in človeško topel način.
  • Pojdi tja, kjer se boš ob učenju, ki je še vedno bistvo šole (in včasih morda tudi rahlem trpljenju, ki je za izgradnjo tvoje osebnosti nujno) vseeno dobro imel, ker se boš počutil sprejetega, razumljenega in varnega med sošolci in učitelji.
  • Pojdi tja, kamor boš potem vsak dan prihajal, kot da si tam doma.
  • Pojdi tja, od koder boš čez toliko in toliko let odšel, kot da si tam bil v resnici doma.
Osma zapoved: Za uspeh je potreben trud.

Jon Judež, dijak novomeške gimnazije, ki je pred kratkim na državnem tekmovanju iz naravoslovja osvojil prvo mesto, meni, da veliko učencev misli, kako so lepe ocene in zlata priznanja posledica nadarjenosti. Pozabljajo, da uspeh ne pride le od talenta. V resnici je treba vlagati ogromno truda in energije, da dosežeš svoje cilje.

»Učenje je bistvo napredka v našem življenju. Vse življenje se učimo in z učenjem se bližamo svojemu cilju. Pomembno je, da nas v šoli ne naučijo le, kako si zapomniti informacije, ampak kako se učiti v življenju.«

Želimo vam veliko uspeha pri izbiri. Delo, ki ga imaš rad, te navdihuje in osvobaja, tudi če služba v tem poslu ni zagotovljena.

V Estoniji, ki velja za eno najbolj naprednih držav na področju šolstva, podobno kot Finska, na učence gledajo kot na bodoče razvojnike in podjetnike, ki bodo poskrbeli za nova delovna mesta.

Učencem govorijo, da si morajo ustvariti svoja delovna mesta. Učijo jih uporabljati tehnologijo, da bodo ugotovili, kaj svet potrebuje, in da bodo znali iskati rešitve. Njihova ambicija je, da bo naslednji facebook ali google nastal v Estoniji.

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.