Kako govoriti o vojni?

Napetosti na ukrajinsko-ruski meji so se stopnjevale več dni, dokler ni nazadnje Rusija napadla Ukrajino.

Na evropskih tleh se je tako začela nova vojna.

Informacije o vojni dosežejo tudi otroke. Nanje lahko naletijo na družbenih omrežjih ali mimogrede, ko odrasli poslušajo televizijska poročila. Včasih se o tem pogovarjajo tudi s prijatelji.

Kako se pogovarjati z otroki, da jih ne bo preveč strah?

Otroška psihiatrinja dr. Anica Mikuš Kos pravi, da že majhni otroci razumejo, kaj je vojna.

Strokovnjakinja za starševstvo dr. Deborah Gilboa svetuje, da se z majhnimi otroki pogovorimo, če nas kaj vprašajo.

»Bolje se je ukvarjati z otroki, starimi 8 let ali več. Če otroci slišijo za dogajanje kje drugje, pa se je smiselno pogovoriti z njimi ne glede na njihovo starost,« še priporoča.

Kaj in kako o tem povedati otrokom?

Pomembno je, da vemo, kaj bo naše glavno sporočilo. To je lahko, na primer, da je vojna daleč stran od nas in da smo varni.

Prav tako vam ni treba imeti vseh odgovorov, poudarja dr. Deborah Gilboa. Skupno razmišljanje o zapletenih temah otrokom namreč pomaga, da se naučijo krmariti med svojimi občutji.

Pri tem so vam lahko v pomoč smernice, ki jih je Caroline Knorr pripravila za spletni portal Common Sense Media.

Mlajši otroci (2 do 6 let)

• Izogibajte se izpostavljanju resnično grozljivim novicam. Preden si ogledate poročila, počakajte, da mlajši otroci zaspijo.

• Ne omenjajte jim ničesar, razen če mislite, da nekaj vedo. Ni razloga, da bi jim govorili o streljanju, terorističnih napadih, grožnjah z vojno ali celo vojni. Če menite, da nekaj vedo, jih vprašajte in tako preverite, ali je to nekaj, o čemer se želijo pogovarjati.

• Povejte jim, da je vaša družina varna. V primeru strašljivih novic je pomembno, da vedo, da so na varnem in da je njihova družina v redu.

• Poenostavite zapletene ideje. Abstraktne ideje jih lahko zlahka prestrašijo. Uporabite konkretne izraze in znane pojme, ki jih bodo razumeli. Ne razlagajte preveč.

• Razlikujte med resničnim in izmišljenim. Majhni otroci imajo bogato domišljijo in lahko pomešajo resnično z izmišljenim. Morda vas bodo vprašali, ali je neka strašljiva zgodba resnična. Bodite iskreni, vendar ne pretiravajte.

Starejši otroci (7 do 12 let)

• Počakajte. Razen če vas vprašajo, če veste, da so bili izpostavljeni, ali če mislite, da nekaj vedo, vam ni treba razpravljati o grozljivih novicah. Če otroci kažejo znake stiske, se obnašajo zaskrbljeno, nazadujejo ali kako drugače pokažejo, da je nekaj narobe, se pogovorite z njimi.

• Govorite … in poslušajte. Starejši najstniki o nasilju, kriminalu in vojni slišijo na družbenih omrežjih, YouTubu, serijah in filmih – ki niso vedno zanesljiv vir. Poskusite oceniti, koliko vedo, preden začnete z razlago. Ne želite jih namreč dodatno vznemirjati ali dregati v osje gnezdo. Vprašajte jih tako:
  • kaj ste slišali,
  • kje ste to slišali,
  • kaj veste o tem in
  • kaj menite o tem?

• Bodite iskreni in neposredni. Mladostniki lahko iz različnih virov izvejo, kar želijo vedeti, vendar vi želite, da resnica prihaja od vas. Ni vam pa treba iti v skrajne podrobnosti.

• Razpravljajte o senzacionalizmu v novicah in medijih. Z otroki se pogovorite o tem, kako mediji – vključno s tiskovnimi agencijami, televizijskimi oddajami, filmskimi studii in razvijalci računalniških iger – za pritegovanje pozornosti uporabljajo ekstremne dogodke. Z njimi delite staro miselnost novinarskih redakcij, da se tragedije »prodajajo«. Spregovorite o tem, zakaj nas včasih pritegne nezaslišano človeško vedenje. To jim pomaga kritično razmišljati o relativni pomembnosti vprašanj, besed in slik, ki jih mediji uporabljajo za privabljanje občinstva, in tudi o njihovem lastnem spremljanju medijev.

• Pojasnite kontekst in ponudite perspektivo. S svojimi izkušnjami, znanjem in modrostjo lahko razložite različne okoliščine. Za otroke je pomembno, da znajo razumeti tudi negativne in neprijetne stvari. Da bi se soočili z močnimi čustvi, ki jih lahko vzbudijo prizori pretepov, krvi in ​​človeškega trpljenja, se morajo naučiti distancirati od grozljivih dogodkov, razumeti vzroke in se morda vključiti v smiselne načine za izboljšanje stanja, kot sta na primer diplomacija in izobraževanje.

Najstniki

• Predpostavljajte, da vedo – vendar ne domnevajte, da je njihovo znanje popolno. Najstniki veliko informacij dobijo iz spletnih virov, kot so družbena omrežja ali YouTube. Te so lahko zavajajoče ali napačne. Kljub temu je pomembno spoštovati njihovo znanje in sposobnost samostojnega učenja. Ta proces želite spodbujati, še vedno pa jim boste morali pomagati zapolniti vrzeli, predstaviti nekaj zgodovine in deliti svoje znanje z njimi.

• Naj govorijo. Srednješolska leta so lahko težka, saj najstniki začnejo zavračati razmišljanje svojih staršev. Začnejo se ukvarjati s tem, kaj mislijo njihovi prijatelji, in razvijati lastno mnenje. Ta ločitev je lahko še posebej težka, ko pride do travmatičnih dogodkov ali ko začnejo spremljati resnejše medije. Vprašajte jih o njihovih stališčih. Spodbujajte jih, da razmislek podkrepijo s kredibilnimi viri novic, naj ne zgolj ponavljajo, kar so jim povedali drugi.

• Sprejemajte njihove vire, vendar širite njihova obzorja. Najstniki ne bodo spremljali samo udarnih medijskih naslovov, ampak bodo provokativne teme zaznali tudi v filmih in serijah. Dajte jim orodje za kritično presojo informacij, ne glede na to, ali spremljajo Snapchat, Netflix ali spletne strani z radikalno vsebino. Naučite jih, da se sprašujejo, kaj so videli. Pomagajo naj si z vprašanji:
  • kdo je to naredil,
  • zakaj je to naredil,
  • kakšno je njegovo stališče,
  • katere informacije manjkajo in
  • kaj bi moji prijatelji mislili o tem?

Ta vprašanja medijske pismenosti najstnikom pomagajo oceniti informacije in se jim globlje poglobiti v temo.

• Ponudite jim upanje. Nihanje razpoloženja je značilnost najstniških let. Toda zaradi izpostavljenosti žalostnim novicam in temam, kot je vojna, lahko najstniki postanejo naveličani. Govorite z njimi o smiselnih načinih, kako lahko prispevajo k boljšemu svetu. To, da lahko vsakdo pozitivno vpliva na boljši jutri, obnavlja našo dušo ter povečuje odpornost in prožnost, ki ju potrebujemo skozi vse življenje.