Kako govoriti o spolnosti

Pogovor o spolnosti je eden najtežjih za vsakega starša.

A treba ga je opraviti – za dobro otrok. Če se ne bodo pogovarjali s starši, se bodo s prijatelji, ali pa bodo informacije dobili drugje. V knjigah, na spletu in celo, kot svarijo v tujini, na pornografskih spletnih straneh.

Vse večkrat je slišati, da so dekleta pornografske posnetke videla na mobilnih napravah svojih fantov. In vse večkrat je tudi slišati, kako otroci in mladostniki živijo v prepričanju, da je spolnost povezana z agresijo, celo nasiljem.

Znova se celo pojavlja miselnost, da fantje jemljejo, dekleta pa dajejo oziroma se vdajajo. Celo fantje se v zaupnih pogovorih čudijo, kaj vse da naj bi počeli. Eden je med prvim odnosom začel daviti svoje dekle. Ko ga je vsa prestrašena odrinila, je olajšano dejal: »Mislil sem, da to pričakuješ.«

Ne gre si delati utvar, da se to dogaja samo v drugih državah, drugim otrokom. Slovenija je del globaliziranega sveta in vse pljuskne tudi k nam. Ne smemo tudi pozabiti, da otroci prej pridejo v puberteto kot nekoč. Prehod iz otroštva v mladost je manj problematičen, če vedo, kaj se dogaja.

Kako začeti pogovor?

Prvo pravilo je, naj se s hčerami pogovarjajo mame, s sinovi pa očetje.

Drugo pravilo je, da se pogovora lotimo na njihovi ravni.

In tretje, da ne poskusim vsega opraviti naenkrat. Enkrat se pogovarjajmo o poljubih, drugič o zmenkih, tretjič o fantih (ali dekletih) in četrtič o spolnosti.

Najbolje, da odgovarjamo na njihova vprašanja, da nas torej vodi njihova radovednost, svetuje strokovnjakinja Meg Hickling. Če sami začnejo pogovor, jim med njim ne bo preveč nerodno.

Eni bodo spraševali, od kod pridejo otroci, drugi, kaj je seks. Tretji bodo že vedeli, o čem se z njimi želimo pogovarjati, ko bomo sedli k njim.

Že šestletnikom lahko na primer rečemo: »Seks pomeni, da moški da svoj penis v žensko nožnico. To je nekaj, kar počnejo samo odrasli.«

Kaj narediti, če vas osemletnik ali osemletnica vpraša, kaj pomeni fafanje? Morda bi se v takem trenutku najraje pogreznili v tla, ampak veliko volje bo, da zajamete sapo in z mirnim glasom pojasnete: »Oralni seks je to, da se imata odrasla rada in da se z usti dotikata spolovil.« Če ste preveč presenečeni, otroku povejte, da mu boste pojasnili malo kasneje in to tudi naredite.

Nekateri otroci nikoli ne bodo zastavili tega vprašanja. Takrat si lahko pomagate z ilustrirano knjigo, ki jo prelistate skupaj. Dobra priložnost za pogovor je tudi film ali televizijska oddaja s prizori spolnosti. Takrat je otroka smiselno vprašati, ali je prizor realističen, pa tudi, ali sta partnerja uporabila zaščito. Z otrokom se lahko ob takih priložnostih pogovarjate tudi o tem, kako biti prijazen do deklet (ali fantov), ali kaj narediti, ko je nekdo zaljubljen v nekoga, ki mu ne vrača čustev.

Otrokom, starejšim od deset let, se zdi pogovor o spolnosti bljak. A kljub temu se je treba z njimi pogovarjati, saj se jim zaradi hormonskih sprememb ža pojavljajo mozolji, imajo mokre sanje, razvijajo se jim prsi, rastejo jim dlake. Puberteta je naporna, zanje in za vas.

Zgodnja najstniška leta so primeren čas za pogovor o tem, zakaj ne kaže hiteti s spolnostjo. Povedati je treba, kakšna so fizična in psihična tveganja, če se prezgodaj odločijo za spolne odnose. Na primer: »Spolnost zaplete odnose med fanti in puncami.« Ali pa: »Morda je tvoj fant (ali punca) pripravljena na spolnost, to še ne pomeni, da moraš biti tudi ti. Počutiti se moraš varno in prijetno. Če ni tako, poslušaj sebe in reči ne.« Dekleta morajo vedeti morajo, da pri oralnem seksu ne morejo zanositi, lahko pa se okužijo s spolno prenosljivimi boleznimi. Povejte jim tudi, da se lahko vedno pogovorijo z vami, in da jim boste pomagali, ko bodo želeli kontracepcijska sredstva.

In če otroka zalotite, da se igra s spolovilom, se mu prijazno nasmehnite, namesto da bi ga okarali, mu pridigali ali celo kaznovali.