Otroci in najstniki že dolgo uporabljajo splet in aplikacije na napravah za komunikacijo, zabavo in iskanje informacij. V zadnjih mesecih pa se je temu pridružilo tudi šolsko delo, zato na internetu prebijejo še več časa kot prej.
Pri tem naključno ali pa namenoma naletijo na različne vsebine, kar je lahko pozitivno ali pa tudi ne.
Del vsebin, do katerih otroci pridejo po naključju ali pa so jim bile na nek način »vsiljene«, preko algoritmov, ki ponujajo vsebine, ali s strani njihovih prijateljev in sošolcev, je pravzaprav pogosto zelo problematičen.
Pri tem nimam v mislih le pornografije.
Pornografija, na katero otroci naletijo, je namreč le manjši del problematičnih vsebin. Veliko več je vsebin, ki so izmišljene ali vsaj zavajajoče, prikritega oglaševanja, nasilnih vsebin in tudi vsebin, ki spodbujajo izključevanje in nasilje.
O vsem tem se je v družini potrebno pogovarjati in otroke in najstnike spodbuditi k temu, da nas vidijo kot starše in zaupnike tudi na tem področju.
Pornografija pa ima tu vseeno čisto posebno mesto. Če nam ni težko govoriti o lažnih novicah, kako nastajajo in zakaj ne smemo vsemu verjeti, pa skorajda ni starša, ki ne bi bil vsaj malo v zadregi ob odkritem pogovoru o spolnosti.
A ni treba, da je tako.
K majhnemu otroku lahko na primer pristopimo takole: »Veš, srček, kako je, kadar skupaj gledava filme in risanke, in veš, da tam stvari niso resnične, so umetno napihnjene, pretirane. Podobno je tudi s stvarmi na spletu. Če boš kdaj naletel na strani, povezane s seksom, je z njimi podobno. To ni resnično, to je narejeno zato, da zabava določene ljudi. Zato bi si želel/a, da tega ne gledaš, dokler nisi dovolj star/a. Toda če boš naletel/a na kaj takega, mi, prosim, povej, da se o tem pogovoriva.«
Če otrok naleti na pornografske vsebine, mora vedeti, da lahko pride k vam in vam zaupa, kaj ga je pretreslo, prestrašilo, vznemirilo.
Seveda bomo z večjim otrokom in najstnikom govorili povsem drugače, a princip je isti.
Otrok naj ve, da se mu ni treba sramovati tega, da je naletel na pornografijo, in ve naj tudi, da ste se pripravljeni z njim pogovarjati o seksualnih tematikah.
S tem bo vaš otrok zaščiten pred tem, da bi si sliko o normalni seksualnosti ustvaril na podlagi pornografije, ki pogosto prikazuje bolj ali manj nasilno, poenostavljeno in izkrivljeno sliko človeških odnosov.
V projektu Safe.si smo pripravili tri kratke videovsebine, ki vam bodo v pomoč pri tem, kako pristopiti k tem pogovorom. V dodatno branje pa prilagam še dva kratka priročnika v angleščini:
- O otrocih, pornografiji in drugih spletnih »lažeh«
- Na pomoč, moj otrok gleda pornografijo
- Kako se pogovarjati z otroki, ki naletijo na pornografijo? (Del spletne oddaje ob SID 2019)
- Guide for parents with kids 9-11
- Guide for parents with kids 11-15
Za konec in v vzpodbudo (če se še kar ne morete odločiti, da bi se o tem pogovorili s svojim najstnikom) prilagam še kratek »TED Talk« s Cindy Gallop, ki, povsem brez dlake na jeziku, pojasni, zakaj morajo mladi ljudje izvedeti, da so v realnem življenju stvari zelo drugačne kot »v filmih«.