Časoris
Foto: Lucélia Ribeiro/Wikimedia Commons/CC BY-SA 2.0
Foto: Lucélia Ribeiro/Wikimedia Commons/CC BY-SA 2.0

Kako govoriti o nevarnostih na spletu

Veliko staršev ve mnogo o nevarnostih na spletu in družabnih omrežjih, toda še več je takih, ki vedo zelo malo.

Prva pomembna informacija je, da otroci danes do spleta vse redkeje dostopajo prek računalnika v dnevni sobi. Prav zato smo starši težko pozorni na to, kaj počnejo. Vse več otrok uporablja telefone in tablice, to pa se dogaja daleč stran od nas.

Ker ne vemo, kaj pravzaprav res počnejo na spletu, strokovnjak iz Velike Britanije John Carr svetuje, da se z otroki čim bolj in čim prej pogovorimo o osnovnih pravilih obnašanja na internetu. Ta so podobna tistim, ki veljajo v resničnem svetu.

Otroci morajo biti tudi na spletu vljudni in spoštljivi. Vedeti morajo, kaj lahko povedo o sebi in svoji družini. Enako velja za fotografije − sebe in prijateljev.

A to ni dovolj. Vedeti moramo tudi, katere strani obiskujejo, katere aplikacije uporabljajo in s kom se družijo v virtualnem svetu. Enako kot vemo v resničnem svetu, kaj ga zanima, na katere dejavnosti hodi in kdo so njegovi prijatelji. Tako kot najbrž ne bomo pustili, da se ponoči sami sprehajajo po mestu, ne smemo pustiti, da se sprehajajo po virtualnih svetovih, ne da bi vedeli, kje so in kaj tam delajo.

Kako to narediti?

Starši bomo najlažje izvedeli, kaj otroci počnejo, če se bomo z njimi o tem čim bolj sproščeno in neprisiljeno pogovarjali. »Ko so bili moji otroci še precej mlajši, sem sedel k njim in jim rekel: pokaži mi aplikacije, ki jih uporabljaš, strani, ki jih obiskuješ, povej mi, s kom se pogovarjaš,« pravi John Carr. Iz strani, ki jih na spletu obiskujejo, lahko razberemo tudi, ali so v stiski.

Pomembno je tudi vedeti, da na spletu niso nevarne le tiste spletne strani, na katere takoj pomislimo, na primer pornografske, ampak tudi strani, ki spodbujajo anoreksijo in samopoškodbe, ali strani, na katerih teroristi novačijo vojščake.

Starše,ugotavlja John Carr, najbolj skrbi grooming, to je vzpostavljanje stikov z otroki v virtualnem svetu, ki se lahko konča z zlorabo v resničnem svetu. O tem se moramo z otroki pogovoriti, a po drugi strani jih ne smemo tako preplašiti, da ne bi več uporabljali spleta in družabnih omrežij.

Otroke po drugi strani najbolj skrbi spletno ustrahovanje in trpinčenje. »Če pridejo k nam po pomoč, jih moramo dati vedeti, da smo ob njih, da jim bomo pomagali skozi to, kar se jim dogaja. Najslabše, kar lahko v takem primeru naredimo, je, da rečemo: Zdaj pa dovolj. Vzel ti bom telefon, ne boš več imel facebooka.«

Kam po pomoč?

Nasvete za varno uporabo interneta najdete na spletni strani Safe.si. Tam so tudi temeljni nauki glede interneta, ki jih morajo starši naučiti otroke.

Na Tom telefon lahko pokličejo otroci in starši, ki so se znašli v stiski in potrebujejo pomoč. Anonimnost in zaupnost sta zagotovljena.

Spletno oko je točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab.

Na spletni strani centra za varnejši nasvetov je vrsta prispevkov, kaj narediti ob spletnem nadlegovanju, med njimi: Deset nasvetov, kako ravnati ob spletnem trpinčenju; Kako zaščititi vašega otroka; Kako se odzvati na spletno ustrahovanje.

Ena od pomembnih nalog za učitelje in starše pa je, da otroke naučijo, kako prepoznati zanesljive spletne vire.

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.