Časoris
Naslovnica knjige Anejeva zgodba o dotikih. Ilustracija: Emily Van Tassell
Naslovnica knjige Anejeva zgodba o dotikih. Ilustracija: Emily Van Tassell

Kako govoriti o neprimernih dotikih med otroki?

Otroci med razvojem spoznavajo in raziskujejo svoje okolje, kakor tudi sami sebe in svoje telo.

Včasih na spletu, televiziji ali v revijah vidijo prizore, ki jih ne razumejo ter si jih ne znajo razložiti.

V to, da bi si razložili opaženo, jih žene otroška radovednost, ki pa lahko vodi tudi do neprimernih dotikov drugih otrok.

Prav o tem govori Anejeva zgodba o neprimernih dotikih, ki se dogajajo tudi med otroki.

Napisali so jo v organizaciji National Center for Child Traumatic Stress, prevedli in priredili pa smo jo na ISA Institutu.

Ilustracija iz knjige Anejeva zgodba o neprimernih dotikih. Ilustracija: Emily Van Tassell
Ilustracija iz knjige Anejeva zgodba o neprimernih dotikih. Ilustracija: Emily Van Tassell

Zgodba govori o dečku, ki se je svojega bratranca dotikal na neprimeren način.

Skozi zgodbo se otrok uči, kaj so neprimerni in kaj primerni dotiki, odrasli pa se učimo, kako se o neprimernih dotikih pogovarjati z otroki.

Ob branju knjige lahko otroku razložite, da so intimni deli telesa tisti deli, ki jih pokrivajo kopalke ali spodnje hlačke in modrček.

Hkrati se lahko pogovorite tudi o pravilih o dotikanju intimnih delov telesa za otroke:

  1. Dotiki intimnih delov telesa drugih so neprimerni dotiki.
  2. Tudi če se drugi dotikajo intimnih delov tvojega telesa, so ti dotiki neprimerni.
  3. Kazanje intimnih delov telesa drugim ni primerno.
  4. Tudi če ti drugi kažejo intimne dele svojega telesa, to ni primerno.
  5. Če je drugim ljudem neprijetno, ko govoriš o spolnosti ali se jih dotikaš, tvoje vedenje ni primerno.
Otroku je pomagati, da zna postaviti meje. Vir: Nazaphotos/Dreamstime
Otroku je treba pomagati, da zna postaviti meje. Vir: Nazaphotos/Dreamstime

V prispevku Kako govoriti o neprimernih dotikih pa si lahko preberete več o tem, kako otroku pomagati postaviti osebne meje in kako ravnati, ko posumite, da je zlorabljen.

***

Prispevek je pripravila univerzitetna diplomirana psihologinja Anja Marinšek.

MZ in Neon

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.