Kako govoriti o ločitvi

Danes je v naši družbi veliko ločitev. Mnogi pari, ki se ločijo, imajo otroke.

Kako se z otroki pogovarjati o ločitvi staršev? Zakaj nekateri otroci prenesejo ločitev svojih staršev z manjšim stresom in manj obremenjeni kot drugi?

To je odvisno od vsake družine posebej, pojasnjuje Elena Kecman, univ. dipl. pedagoginja in spec. psihoterapije.

Za otroka je zelo pomembno, na kakšen način sta se starša ločila in kakšen je njun nadaljnji odnos.

Otroci lažje sprejmejo sporazumno ločitev; ko se oba starša zavedata, da ne moreta več živeti skupaj in se o tem v družini vsi skupaj veliko pogovarjajo.

Starša se morata o ločitvi najprej pogovoriti sama. Ko sta popolnoma odločena in imata izdelan načrt, kako naj bi potekala njuna ločitev in nov način življenja družine, je čas, da se o tem pogovorita z otroki. Njuna naloga je, da najdeta skupno rešitev – kaj je najboljše zanju in za otroke.

O ločitvi je treba z otroki govoriti odprto in dlje časa. Pri nekaterih odločitvah je treba iskati tudi soglasje otrok. Potem se zanje vse skupaj ne bo odvijalo prehitro.

• Ker je ločitev stresna za vse člane družine, se je treba pogovarjati čim bolj umirjeno.
• Po vsakem pogovoru naj si starši vzamejo čas za sproščeno in zabavno skupno dejavnost z otroki. Lahko se na primer z njimi igrajo, jim berejo, jih peljejo na sladoled ali v kino. Otroci s tem dobijo sporočilo, da z ločitvijo staršev ne bodo izgubili njihove pozornosti in ljubezni. To je za otroke najpomembnejše. Če se ne morejo zabavati vsi skupaj, lahko to naredi le en starš. Otroci se bodo tako sprostili po težkem pogovoru, starši pa jim bodo obenem sporočili, da so otroci zanje zelo pomembni.

Mnogi otroci ob ločitvi pridejo do zaključka »Mama in oči sta šla narazen, ker jima ni mar zame/ ker me nimata rada/ ker jima nisem pomemben/pomembna …«

Otroški način razmišljanja je drugačen od razmišljanja odrasle osebe. Je manj racionalen in zato je pri otrocih večja možnost, da pridejo do napačnih zaključkov. Zato jim morajo starši večkrat razložiti, zakaj sta se razšla. Na primer da se imata rada kot prijatelja, ne pa kot moški in ženska, da pa imata njih še vedno enako rada.

Otroke je včasih lahko zaradi ločitve staršev sram. V tem primeru naj se starši z njimi o tem pogovorijo; naj jih ne silijo, da o ločitvijo govori drugim, dokler na to niso pripravljeni.

• Treba jim je tudi pojasniti, da se nimajo česa sramovati. Da se mnogi starši ločujejo in da oni ni zato niso krivi.

Ob vsem tem je pomembno ohraniti čustveno bližino.

• Starši naj otroke pogosto pobožajo, objamejo, poljubijo, jim posredujejo različna pozitivna sporočila, jim prisluhnejo, jih poskušajo razumeti in se vživeti vanje.
• Naloga staršev je, da so pozorni do otrok, da jih znajo poslušati in slišati. Toliko bolj v obdobjih, ki so težka za ene in za druge.

Za otroke je ločitev veliko težja kot za starše, le da se tega starši večinoma ne zavedajo zaradi lastne čustvene prizadetosti.

Zakaj in kdaj je otrokom težje?

• Ko ne vedo, kaj je razlog za ločitev. Potem namreč ne razumejo, zakaj ne morejo biti več vsi skupaj, če so do sedaj lahko bili.
• Otroci pogosto krivijo sebe in iščejo napake pri sebi kot pojasnilo za ločitev staršev.

Prav zato, da ne bi krivili sebe, se je treba z njimi veliko, iskreno in odkrito pogovorjati in jim nameniti veliko skupnega časa.

To je najboljša pot za ohranjanje dobrih odnosov in sprejemanje novega vsakdana.