Sonja
KatarinaŠtevilo okuženih z novim koronavirusom narašča tako pri nas kot po svetu. To skrbi mnoge odrasle, a tudi otroke.
Kako zmanjšamo tveganje za okužbo? Pogosto in temeljito si umivamo roke. Kašljam in kihamo v robčke ali v komolec. Ne dotikamo se oči, nosu in ust z neumitimi rokami. Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake bolezni. Prostore redno zračimo.
Informacije o koronavirusu 080 14 04: vladni klicni center 080 51 00: telefon za podporo v stiski 01 478 68 48: ministrstvo za zdravje, informacije glede karantene 01 478 20 10: ministrstvo za zunanje zadeve, za konzularne zadeve
Kako z otroki govoriti o koronavirusu?
Njihova domišljija je bujna, marsikaj slišijo le na pol. Nekateri so že pred tednom govorili, da je v Sloveniji milijon okuženih. Ljubljanski Vič pa je, ker je prvi okuženi vstopil v tamkajšnji zdravstveni dom, kraj, kjer je koronavirus doma.
Njihove zmožnosti analiziranja, racionaliziranja in logičnega sklepanja se šele razvijajo, zato jim moramo pomagati razumeti, kaj se dogaja.
Kako jim pojasniti, zakaj odpadajo šolske proslave? Zakaj jih ne bomo mogli več pospremiti na košarkarske tekme? Zakaj ne bodo mogli na taborniške aktivnosti? In zakaj bo tudi doma odslej nekoliko drugače?
In kako to storiti, če včasih sami ne vemo, kaj je res in komu naj zaupamo.
Možgani so narejeni tako, da se dobre novice od njih odbijajo, slabe pa tako rekoč lepijo nanje, pravijo psihologi. Ta nagnjenost k negativnosti je samozaščitni mehanizem. Zaradi njega vidimo stvari kot bolj ogrožujoče, kot v resnici so.
Dogodki, kot je širjenje okužb s koronavirusom, so zato primerna priložnost za pogovor z otroki, zakaj nek pojav postane udarna medijska novica. Pa tudi za to, kako se širijo polresnice in dezinformacije.
Ameriški spletni portal NBC News je za nasvete prosil otroško psihologinjo Vanesso Lapointe in strokovnjakinjo Sierro Filucci iz organizacije Common Sense Media.
Mlajši otroci
Malčki novice o koronavirusu lahko slišijo doma, mimogrede, ko starši poslušajo poročila ali pa se o njem pogovarjajo. Ali pa v avtomobilu, med vožnjo iz vrtca domov.
Če jim ne bomo razložili, zakaj odrasli toliko govorimo o koronavirusu, jih bo lahko zelo strah.
»Najpomembnejše je, da jih prepričamo, da so varni,« poudarja Sierra Filucci.
»Njihov svet je zelo majhen. Najbolj jih zanima, kaj počnejo starši, sorojenci in hišni ljubljenčki. Poskušajte jih odvrniti od novic, saj ne zmorejo razlikovati resničnosti od fantazije. Novice težko postavijo v kontekst in ne razumejo, ali je to, o čemer poročajo mediji, blizu ali daleč,« dodaja Sierra Filucci.
Ko se pogovarjate z njimi o koronavirusu, pravi strokovnjakinja, bodite pozorni na to, kaj zmorejo razumeti. Uporabljajte jezik in izraze, ki jih lahko razumejo.
Otroci v šoli
Šolarji veliko informacij izvedo od vrstnikov, v šoli ali na igrišču, pa tudi na družbenih omrežjih.
»Če z njimi o tem ne boste govorili, bodo informacije dobili drugje, vendar bodo te morda manj verodostojne,« opozarja Vanessa Lapointe.
Tudi informacije, ki jih vi posredujete, morajo biti verodostojne. Naj ne temeljijo na pesimizmu in naj ne pripomorejo k širjenju panike. Osredotočite se na spodbudna sporočila, ampak pri tem ne smete prikrivati slabih novic, dodaja psihologinja.
Že Fred Rogers je vedno govoril: »Ko sem bil še deček in sem na televiziji videl strašljive stvari, mi je mama dejala, poišči tiste, ki pomagajo. Vedno bodo ljudje, ki bodo pomagali. Še danes me potolaži, ko vidim, da je toliko ljudi pripravljenih pomagati, da je toliko ljudi, ki jim je mar.«
Poskrbite še, da se bo otrok zavedal higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok, kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust.
Najstniki
Najstnike lahko pomirimo, če informacije postavimo v kontekst, pravi Sierra Filucci.
Lahko jim na primer razložimo, da se ljudje vsako leto okužijo z gripo, ki je tudi za nekatere smrtonosna bolezen, pa vendar o tem mediji ne poročajo tako pogosto, kot sedaj o koronavirusu.
Ker je koronavirus nekaj novega, o njem veliko bolj poročajo. To še nujno ne pomeni, da bi nas moralo zelo zelo skrbeti. Prav pa je, da smo pozorni in previdni.
Najstnike tako vedno znova lahko opozarjamo, naj ne tiščijo preveč skupaj (priporočena razdalja med osebami je poldrugi meter) in naj si temeljito umivajo roke. Povemo jim lahko, da se virusi in bakterije tudi sicer pogosto nahajajo na kljukah vrat, na stikalih v dvigalih, na nakupovalnih košaricah, na denarju. Prav zato je zelo pomembno, da si vedno znova temeljito umivajo roke. Opozoriti jih moramo tudi druge higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok, kihanje v robček ali komolec (robček je treba nato zavreči), in da se ne bo dotikal oči, nosu in ust.
Koronavirus in imunski sistem za otroke
Zveza prijateljev mladine Slovenije je izdala zelo uporabna in za otroke zanimiva letak in zgibanko o koronavirusu za otroke.
V njem med drugim izveš:
- kako deluje imunski sistem in kako varuje naše telo pred nevarnostmi
- kaj je virus in kako deluje
- kaj sta koronovirus in kaj covid-19
- kako se okužimo s koronavirusom
- kako se varujemo pred virusi
Komu zaupati?
To je tudi priložnost za medijsko opismenjevanje mladih.
Z njimi se lahko pogovorimo, kako naj ločijo dejstva od polresnic in nepreverjenih informacij, dezinformacij, tudi od mnenj. Pa tudi zakaj je to pomembno.
Predlagajmo jim, naj se vedno znova vprašajo, kdo je vir informacije. Kdo stoji za tem, kar so ravnokar prebrali, videli ali slišali? Kako lahko vedo, da mu lahko zaupajo? Ali je za svojo trditev ponudil kakšen dokaz? S kakšnim namenom trdi, kar trdi?
Potem jim lahko pomagamo poiskati zanesljive vire informacij.
Morda se bo komu od odraslih zdelo, da ne more nikomur zaupati. Potem bo seveda težko mladim pomagal, da bodo znali ločiti dejstva od govoric in zapise, ki temeljijo na preverjenih informacijah, od tistih, ki temeljijo na mnenjih.
Tudi nekateri odrasli širijo teorije zarote.
»Če odrasli nasedajo govoricam in viralnim videom, ki vsebujejo dezinformacije, si lahko predstavljate, kako težko je šele otrokom, ki še niso tako pismeni in ki še ne znajo tako dobro sklepati,« pravi Sierra Filucci.
Kako preveriti, ali je novica verodostojna?
Sierra Filucci je pripravila tudi nekaj praktičnih napotkov za preverjanje informacij in prepoznavanje lažnih novic.
1. Preverite vir
Verodostojni mediji z dolgoletno tradicijo objavljanja novic, ki jim lahko zaupamo, so lahko zanesljiv vir informacij tudi za mlade.
2. Preverite dejstva
Na portalih za preverjanje dejstev, kot je Snopes, lahko preverite, ali je novica verodostojna ali ne.
3. Preverite naslovno vrstico vira informacije
Poglejte, ali je naslovna vrstica portala z novico pristna. Je končnica naslova smiselna? Končnica .co je lahko že sporna.
4. Preverite, kako kakovostna je vsebina
Poglejte, ali so trditve podkrepljene z dejstvi. V kakšnem jeziku so napisane? Ali je v njem veliko slovničnih napak? Je novica objavljena na verodostojnem portalu?
5. Pomislite, preden delite
Novice, ki zbujajo čustva, predvsem jezo ali strah, se hitreje širijo. Starejši otroci to lahko razumejo in morda pri tem ne želijo sodelovati. Spodbudite jih, naj razmislijo, kaj je prav in kaj je narobe. Ali želijo prilivati olje na ogenj?
In nenazadnje: poslušajte
Dovolite otrokom, da vam povedo, kaj jih skrbi. Lahko jim rečete, da se verjetno bojijo, da bo zbolel nekdo, ki ga imajo radi. Nato jim zagotovite, da se vedno lahko obrnejo na vas. Povejte jim, da jim boste vedno stali ob strani, če bo treba poskrbeti za njihovo varnost.
Morda pride prav tudi …
Ko se z otroki pogovarjamo slabih novicah, nesrečah, terorističnih napadih, smrti, pomagajo podobni napotki.
Morda vam pridejo tudi informacije, ki smo jih zbrali ob drugih medijsko izpostavljenih izjemnih dogodkih.
Mateja
Sandra
