Časoris
Vir: Pixabay
Kako govoriti o golih fotkah in sekstingu. Vir: Pixabay

Kako govoriti o golih fotkah in sekstingu?

Se sprašujete, kaj za vraga so nudi in zakaj bi se morali zanimati zanje?

Nude (izgovori se kot »nud« ali »njud«, množinsko »nudsi«, »njudsi«) je gola oziroma razgaljena slika ali posnetek.

Ko si jih med seboj pošiljamo na primer v sporočilih po Snapchatu, Viberju ali kot MMS, govorimo o sekstingu (t. j. izdelava, izmenjava in pošiljanje fotografij, videoposnetkov, zvočnih in tekstovnih sporočil s seksualno vsebino).

Seksting je razširjen tako med mladimi kot odraslimi. Raziskave govorijo o zelo različni razširjenosti med obema populacijama. Vsaj enkrat naj bi svoje gole ali razgaljene fotografije poslala približno četrtina do polovica starejših mladostnikov (v manjšem številu tudi otroci in mlajši mladostniki do 13 let) in vsaj polovica odraslih.

Terenske izkušnje tistih, ki smo redno v stiku z mladimi ter s strokovnimi delavci na šolah, pa kažejo, da gre tudi pri nas za precej razširjeno prakso. Zelo pogosto tako na osnovnih kot srednjih šolah vedo vsaj za en primer, ko so se take fotografije učenca/-ke oziroma dijaka/-inje razširile po njihovem zavodu.

Vsi mladi pa vsaj načeloma vedo, da je seksting prisoten med njihovimi vrstniki, tudi če sami (še) niso uporabili te oblike komuniciranja.

Nude mladi in odrasli pošiljamo iz različnih razlogov. Lahko gre za zabavo, za flirtanje s potencialnim fantom oziroma punco ali za del odnosa s partnerjem oziroma partnerko. Če sta oba polnoletna in si ga želita, je sekstanje lahko zabavno in razburljivo.

Žal pa gre lahko pri pošiljanju golih fotografij pri mladih tudi za bolj »maligne« razloge, kot so pritiski vrstnikov ali odraslih oseb, ki želijo mladostnika/-co izkoristiti, izsiljevanje pozornosti, želja po izboljšanju socialnega statusa, dokazovanje pripadnosti partnerju ali to, da bi nekoga osramotili (v primerih, ko gre za prepošiljanje gradiva druge osebe naprej).

Kako govoriti o golih fotkah in sekstingu. Vir: Pixabay
Tako ne govoriti o golih fotkah in sekstingu. Vir: Pixabay
Na kaj moramo biti pri pošiljanju nudov in pri sekstingu pozorni?
  1. Ko nude enkrat pošljemo naprej, nad njim izgubimo nadzor. Tudi če osebi na drugi strani v tem trenutku zaupamo, ne moremo vedeti, v kakšnem odnosu bomo z njo čez en mesec ali eno leto. Prav tako ne moremo vplivati na to, kaj se bo z našimi posnetki zgodilo, če tej osebi ukradejo telefon, ji vdrejo v uporabniške račune … Veliko golih posnetkov ali fotografij pristane tam, kamor niso bile namenjene (pri sošolcih, na raznih forumih, družbenih omrežjih, tudi t. i. temnem spletu – dark webu …)
  2. Pojav golih fotografij ali posnetkov mladostnika v javnosti lahko pripelje do različnih posledic, kot so poniževanje ali različne oblike nadlegovanja, kar vpliva na mladostnikovo samopodobo. Vodi lahko tudi do depresije, samopoškodovalnega vedenja in drugih težav z duševnim zdravjem. Vpliva pa lahko celo na mladostnikovo prihodnost (npr. njegov bodoči delodajalec med »guglanjem« naleti na te fotografije, posnetke).
  3. Tudi če »žgečkljive« fotografije pošiljamo z aplikacijami, ki se zdijo varne, saj posnetki sčasoma izginejo (npr. na Snapchatu, Instagramu), se lahko zgodi, da prejemnik naredi posnetek zaslona ali zaslon fotografira z drugo napravo in posnetek nato posreduje naprej.
  4. Če gole fotografije pošilja ali poseduje oseba, ki je mlajša od 18 let, je to po zakonu kaznivo dejanje, saj gre za posnetke spolne zlorabe otrok, tudi kadar se mladi fotografirajo samoiniciativno in fotografije pošiljajo prostovoljno. Prav tako je kaznivo razpošiljanje ali posedovanje nudov drugih oseb brez njihovega dovoljenja (tudi če so polnoletne). V primeru, da se gole fotografije mladoletnih oseb nahajajo na računalniku ali na drugi elektronski napravi, ki je v lasti polnoletne osebe (npr. starša, starejšega sorojenca), so lahko posledice še hujše.
Kako govoriti o golih fotkah in sekstingu. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay
O čem se je pomembno pogovarjati z mladimi in kako z njimi govoriti o golih fotografijah in posnetkih?
  1. O naši dostopnosti za pogovor. Omenite seksting in se pozanimajte, kaj se glede tega dogaja v življenju mladostnika. Ne obsojajte, poskušajte ugotoviti, zakaj se on sam ali njegovi vrstniki odločajo za takšno vrsto komunikacije. Informirajte in ozaveščajte ga o kontekstu in možnih posledicah. Poudarite, da ste odprti za nadaljnje pogovore ali dileme, ki jih bo morda imel v prihodnosti.
  2. O trajnosti stvari, ki so na spletu. Razložite mladostnikom, da kadar posnetke pošljejo, nad njimi izgubijo nadzor in da je velika verjetnost, da jih bo videl tudi kdo, ki mu niso bili namenjeni. Pojasnite, da se lahko pojavijo na vseh možnih straneh in kanalih. Povejte, da bodo nekoč iskali zaposlitev ali resnega partnerja in da bo kaj od tega, kar sedaj pošiljajo ali objavljajo, morda vidno vsem. Pred pošiljanjem žgečkljivih posnetkov naj si poskušajo predstavljati, kako bi bilo, če bi jih videli tudi (stari) starši, učitelji ali sosedi. Če imajo ob tem neprijeten občutek, naj jih ne pošiljajo naprej.
  3. O (ne)legalnosti sekstinga. Sporočite mladim, da je posedovanje in pošiljanje nudov mladoletnih oseb kaznivo dejanje, tudi če je prostovoljno. Prav tako je nelegalno posedovanje in pošiljanje nudov polnoletnih oseb brez njihovega privoljenja.
  4. Da so njihova telesa njihova last. Obstaja možnost, da jih bo nekdo nagovarjal ali silil k temu, da pošljejo nude. Povejte mladostnikom, da imajo vedno pravico zavrniti stvari, zaradi katerih se počutijo neprijetno. Na spletu ali v resničnem življenju.
  5. Da lahko pomagajo pri zajezitvi širjenja golih posnetkov drugih. Spodbujajte mlade osebe, da fotografij ali posnetkov drugih ne pošiljajo naprej. Sporočilo naj čim prej izbrišejo oziroma fotografijo na spletu označijo kot neprimerno. Če poznajo osebo, ki je na fotki, naj jo o tem obvestijo. Če gre za mlajšo osebo, naj obvestijo Safe.si.
  6. Da se lahko kaj stori, tudi če je prišlo do razkritja njihovih fotografij ali posnetkov. Na družbenih omrežjih lahko fotko prijavimo kot neprimerno. Obrnemo se lahko tudi na Safe.si, na Spletno oko, policijo ali na SI-CERT, kjer lahko pomagajo pri odstranjevanju neprimernih vsebin. Če je mladostnik v stisku, lahko poiščemo strokovno pomoč zanj.
Kako govoriti o golih fotkah in sekstingu. Vir: Pixabay
In tudi tako ne. Vir: Pixabay
Odraščanje je danes precej težko in zapleteno

Večina odraslih se gotovo lahko nakremžimo ob spominu na kakšen dogodek iz mladosti, ki se jih po dolgih letih še vedno nekoliko sramujemo in bi jih najraje izbrisali iz spomina.

Toda imeli smo srečo, da smo odraščali v svetu, ki ni poznal svetovnega spleta. Na spletu namreč ničesar ne moremo izbrisati. Napačne mladostniške presoje tako lahko ostanejo za zmeraj dostopne vsakomur na svetu.

Seksting je postal za veliko mladih »normalen« del odraščanja ter raziskovanja spolnosti in partnerskih odnosov.

Zaradi tega se moramo odrasli še toliko bolj posvečati preventivi in ozaveščanju mladih. Kot starši moramo znati postaviti jasne meje, hkrati pa moramo imeti v mislih, da je odraščanje v trenutnih okoliščinah presneto težko.

Če gre kaj narobe, potrebujejo mladi predvsem podporo, usmerjanje in pomoč pri iskanju rešitev. Posledice nepremišljenih odločitev jih bodo najverjetneje preganjale še zelo dolgo tudi brez našega obsojanja.

***

Katarina Kocbek je psihologinja na ISA institutu.

Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Neon. Vir: ISA institutMZ. Vir: ISA Institut

Nekaj koristnih številk in naslovov

Tom telefon telefon za otroke in mladostnike v stiski
Tel.: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
E-pošta: tom@zpms.si
Spletna klepetalnica: http://www.e-tom.si/chatroom

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
Tel.: 80 11 55 (vsak delavnik od 12. do 22. ure; vsak dan od 18. do 22. ure)

Safe.si – Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Spletno oko –Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internet

SI-CERT – Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost

Dodatno branje

https://netsanity.net/what-is-sexting/

https://parentinfo.org/article/sexting

https://parentzone.org.uk

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.