TerezaNaš izobraževalni sistem potrebuje spremembe. V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju več prispevkov o tem.
Najbolj me je navdušilo to, da nameravajo vpeljati učenje učenja.
Ker se poučevanje pogosto zamenja ali nadomesti s pojmom učenje, se sprašujem, ali bodo v šoli poučevali, kako naj se učenci učijo, ali se bodo res učili učiti se.
Kako bo torej ta del pouka potekal?
Bo učenje učenja kot šolski predmet, ki ga učitelj poučuje, ali pa se bodo pri različnih predmetih res učili? Kako bo poučevanje potekalo?
Bodo učenci dobili le navodila, kako naj se učijo?
Kakšne metode bodo učitelji uporabljali pri tem poučevanju? Kako se bodo naučili poučevati načine učenja? Bodo imeli usposabljanje o tem? Bodo učencem ponudili samo lastne izkušnje?
Bo poučevanje teoretično ali praktično? Bodo učenci v šoli izvedeli, kako se je treba učiti, da bi razumeli in si učno snov čim bolje zapomnili, ali bodo teoretična navodila pod vodstvom učiteljev tudi prakticirali, se res učili učiti?
Bo v učenje učenja vključeno to, kako pridobljeno znanje preveriti, kako ga reproducirati, kako nastopiti, ko bo učenec vprašan pred tablo? Ali bodo preverjali pridobljeno znanje tako, da ga bo učenec razložil še komu drugemu?
Kajti šele takrat, ko naučeno zna razložiti drugemu, da ga ta razume, je znanje res utrjeno in usvojeno.
Ljudje imamo različne načine in poti učenja. Učenci, ki so dovolj zbrani za poslušanje učitelja, se že samo s tem veliko naučijo. Večina se jih uči z branjem besedila. Pri tem so uspešni tisti, ki imajo dober spomin.
Nekateri si samo zapomnijo, drugi tudi razumejo, eni znajo mehansko reproducirati, drugi tudi razložiti.
Dober spomin pomaga pri učenju. Marsikdo ga nima. Potrebuje druge tehnike.
Kako prepričati učenca, da si bo recimo z izpisovanjem pomembnih podatkov pomagal pri učenju? Izpisovanje vendar zahteva več časa kot branje.
Po mojih izkušnjah prav pri tem nastopi največ težav, saj mislijo, da z drugimi tehnikami učenja izgubljajo čas.
In priznajmo si: napornejše so. Ob branju se učenec najraje uleže, izbere najudobnejši položaj, ki ga obenem lahko uspava.
Če jih bodo v šoli pri učenju učenja prepričali, da recimo delanje izpiskov prihrani čas, bodo zmagali.
Le določen odstotek ljudi se najhitreje in najlažje uči s pomočjo slušnega pomnjenja. Drugi potrebujejo sliko, vidno predstavo, tretji morajo nekaj početi z rokami ali vsem telesom. Nekaterim najbolj pomaga glasen govor, morda oblika igre, šale, »oslovski most«.
Učencem bo treba dokazati, da se z manj udobnim učenjem lahko pridobi boljše in trajnejše znanje ob prihranjenem času.
MVI
