TerezaV leta odraščanja se ne bi želela več vrniti, čeprav pomenijo mladost, in mladost naj bi bila lepa.
Za nazaj morda že, a ne za nekoga, ki jo pravkar živi. Preveč je negotovosti, preveč vprašanj, ki jih ne upaš zastaviti nikomur. Odgovore iščeš sam na vse mogoče načine.
Danes, ko je na razpolago Google, ki ve domala vse, pa je še več zmede.
Mladi imajo zaradi spletne ponudbe ogromno informacij. Tudi takšnih, ki jim otežujejo življenje, ker vnašajo zmedo v njihovo razmišljanje o tem, kaj sploh so. V identiteto spola, recimo.
Mislim, da danes vsak mladostnik ve, kaj pomenijo besede lezbijka, gej, biseksualnost, transspolnost. Poznajo pomen kratice LGBT. Še več. Domači so si tudi s kratico LGBTQ.
Če pri prvih štirih črkah nisem imela težav s »prevodom« v celo besedo, se mi je pri peti, torej pri Q, zataknilo.
Mladostnici, ki je z menoj želela razpravljati o tematiki LGBTQ, nisem priznala, da ne vem, kaj pomeni Q. Pa sem se poučila s pomočjo spleta, da Q pomeni queer, čuden, nenavaden, kot nekakšna nadpomenka za vse teme, ki so povezane s skupnostjo LGBT.
Nastala pa da je zato, ker da se mnogi geji, lezbijke in drugi zjutraj počutijo jezni in polni gnusa, da so queer, »potisnjeni v ozadje heteroseksualnega sveta«.
Slovenska družba je dokaj odprta za razprave o različnih spolnih usmerjenostih. Otroci in mladostniki se med seboj o temi pogovarjajo, v šoli poslušajo o drugačnih spolnih usmeritvah, liberalnejši starši prenašajo svoje poglede tudi na otroke in jim vcepljajo sprejemanje različnosti.
Nekateri izraze iz kratice uporabljajo za zmerljivke, morda zato, ker so hudo ponosni na svoj spol, ali pa celo zato, ker jih je strah, da niso nekaj, kar se skriva v teh kraticah.
V naših mladih letih smo sicer mnogi vedeli za Ljubo Prener, odvetnico in pisateljico, ki se je oblačila po moško, a se z njeno čudaškostjo nismo obremenjevali. Preprosto smo sprejemali njeno posebnost. Bila nam je le zanimiva.
Ni pa vnašala dvomov o tem, kaj smo, moški ali ženske.
Današnji mladi pa se, vsaj zdi se mi tako, z vprašanjem spolne identitete veliko ukvarjajo prav zato, ker o tej temi veliko vedo. Védenje in pogostost pogovorov o spolni usmerjenosti jim povzroča negotovost. Sprašujejo se, kaj so.
Ali je to, da se mladostnica najraje zaupa drugi mladostnici, morda znamenje, da je spolno drugače usmerjena? Ali je fantič, ki druge zmerja s »pedri«, v resnici le preplašen in negotov, da je morda on sam gej, ker najraje igra nogomet in se druži s fanti?
Celo nekako moderno je biti drugačen. Dvanajstletnica je v razredu »priznala«, da je lezbijka, a je čez čas svoje priznanje umaknila, češ da se je zmotila. No, morda je potrebovala le nekaj pozornosti.
Lepo je biti mlad, če si prepričan vase, v svoje zmožnosti, telo, če si samozavesten, zadovoljen z dosežki, če veš, kdo in kaj si, in če tvojo mladost zaznamuje še prepričanje, da bo v prihodnosti, z odraslostjo, vse samo še boljše.
Rok
Časoris
