Kaj mora prav vsak vedeti o spletnih prevarah?

Goljufi so že kar dolgo tega ugotovili, da smo ljudje najšibkejši člen, kadar gre za spletno varnost. Veliko enostavneje je na primer nekomu poslati virus, lepo zapakiran v na videz neškodljivo priponko, in ga prepričati, da si virus sam naloži in aktivira, kot pa poiskati ranljivost sistema, ki ga uporablja.

Prevare raznih vrst k nam pogosto prihajajo  »v valovih«, saj goljufi računajo na to, da smo bolj ranljivi za novo prevaro. Ko se določena prevara ponavlja dlje časa in je prizadetih veliko ljudi, se je potencialne žrtve zavedo in ni več tako učinkovita.

Vseeno pa se lahko pripravimo na nove in nove prevare tako, da se zavemo osnovnih principov, po katerih prevare delujejo, in predvsem tega, kje smo najbolj ranljivi in katere psihološke vzvode prevaranti običajno uporabljajo.

Najbolj so uspešne prevare, ki naslavljajo enega ali več osnovnih psihološki mehanizmov.

Veliko prevar računa na to, da si vsi želimo »zadeti na loteriji« oziroma da si želimo hitrega in velikega zaslužka brez napora ali pa zelo ugodnih nakupov.

Prevare tudi redno uporabljajo strašenje in presenečenje ter pri tem od nas zahtevajo zelo hiter odziv, da bi nam preprečili razmislek o našem početju.

Na ta način običajno delujejo »phishing«  prevare oziroma »ribarjenje«.

Tako lahko na primer dobimo elektronsko pošto ponudnika spletne pošte, da nam bodo iz nekega razloga ukinili poštni naslov, če ne obnovimo vpisa svojih podatkov in gesla.

Lahko celo dobimo telefonski klic lažne Microsoftove podpore, ki nas prepriča, da goljufu na drugi strani po njegovih navodilih omogočimo dostop do svojega računalnika, ker da naj bi prišlo do okužbe našega računalnika, ki jo je treba odpraviti.

En od vzvodov je tudi naša radovednost.

Izsiljevalski virusi se na primer uspešno širijo ravno zaradi naše radovednosti, ki nas spodbudi, da odpremo okuženo priponko.

En sklop prevar cilja na naše spolne potrebe.  

Nekatere med njimi so še posebej premetene, saj se izsiljevalci zavedajo, da nekdo, ki so ga posneli pri početju, ki se ga sramuje, zelo verjetno tega ne bo razglašal naokoli, ampak bo raje takoj plačal zahtevano vsoto.

Tu so tudi v zadnjem času zelo razširjene ljubezenske prevare. Te ciljajo na osamljene ljudi, predvsem ženske.

Ljudje imamo potrebo po človeški bližini in po tem, da najdemo nekoga, ki nas razume, in naše objave na družabnih omrežjih in straneh za zmenke lahko to kaj hitro razkrijejo tudi goljufom.

Kako pa se izogniti temu, da postanemo žrtev prevare?

Na prvo mesto bi postavila pristop »nejevernega Tomaža«.

Kaj mislim s tem?

• Če je nekaj preveč dobro, da bi bilo resnično, je dokaj verjetno, da tudi ni resnično.

• Če se z nečim strašno mudi (ker boste sicer zamudili ugodnosti ali pa se vam bo kaj hudega pripetilo), si vzemite čas za razmislek, poizvedbo, za kaj tu gre, in za pogovor s kom, ki se na prevare spozna.

• Zavedajte se, da na spletu puščamo zelo veliko informacij o sebi in da smo morda zaradi tega tudi bolj izpostavljeni goljufom, ki tako dobro vedo kaj rabimo, česa se bojimo in česa si želimo.

• Naučite se prepoznavati konkretne prevare in sledite novostim.

Zadnja alineja je veliko enostavnejša, kot si morda mislite. Tu bi vam za začetek priporočila, da si ogledate strani  »Varni na internetu«, ki jih pripravlja Arnesov oddelek SI-CERT.  Za začetek si oglejte kar stran »Video namigi«.

Če pa želite pridobiti nekoliko širše poznavanje in razumevanje varne rabe spleta, pa vas vabim, da se vključite v Arnesov brezplačni odprti spletni tečaj o varni rabi interneta (MOST-V oz. MOOC-V), ki je namenjen zelo širokemu občinstvu, od popolnih »analfabetov« na področju varne rabe interneta do tistih, ki želijo svoje znanje razširiti ali obnoviti.

Ravnokar poteka prvi teden tečaja, trajal bo do 3. aprila.