MajaV prejšnjem članku smo se seznanili z osnovami varovanja zasebnosti na spletu, tokrat pa bo govora o osnovah internetne varnosti. Varovanje zasebnosti v virtualnem svetu je neločljivo povezano z varno uporabo tega sveta. Gre le za dve plati istega kovanca.
Na tem mestu torej le nadaljujem, kjer smo prejšnji teden končali.
V splošnem bi lahko rekli, da na internetu velja, da bolj, kot smo vidni, bolj smo na udaru.
Če zelo veliko objavljamo o svojem zasebnem življenju, je na primer tudi večja verjetnost, da postanemo tarča prevarantov, ki se sistematično posvečajo različnim oblikam načrtne in dolgotrajne »obdelave« žrtev. Ko sčasoma pridobijo zaupanje žrtve, je to podlaga za njihove postopne finančne zahteve.
Princip je tu zelo enostaven, pa najsi gre za ljubezenske ali kakšne druge prevare, kot je na primer za sextortion (izsiljevanje na podlagi posnetkov bolj ali manj eksplicitne seksualne narave). Če ima prevarant dostop do informacij o naših hobijih, družinskem življenju, naših strahovih, o tem, kje smo zaposleni, kdo so naši bližnji, bo veliko lažje našel tudi naše »vzvode«.
To lahko pojasnim na hipotetičnem primeru osamljene, poslovno uspešne gospe srednjih let.
Gospa prej nikoli ni bila zelo aktivna na družbenih omrežjih, zdaj pa, leto po težki ločitvi, končno začenja spet iskati stik s svetom, ki ga je v zadnjih letih skorajda povsem izgubila. Na družbenem omrežju dnevno objavlja zelo veliko o svojih novih hobijih in novih navadah, objavlja vse, kar ji prinese veliko odziva na njene objave. Potem pa gospo doleti neverjetna sreča, da jo prek družbenega omrežja nagovori znanec skupnega prijatelja, in ta zanimivi, ravno tako osamljeni človek, ima hobije, ki so zelo podobni njenim, delita si tudi iste vrednote in iste strahove. Vse kaže, da sta kot ustvarjena drug za drugega, pri tem pa je nerodno le to, da je gospod trenutno na drugem koncu sveta in odrezan od svojih finančnih virov ali ima bolnega otroka ali je bil žrtev prevarantov …
Vsi seveda tu že vidimo, da je gospa žrtev tako imenovane »ljubezenske prevare«, a gospa si ne dovoli, da bi to videla, saj bi s tem izgubila »ljubezen svojega življenja«, ki jo je tako dolgo čakala.
Poleg ljubezenskih prevar je tu tudi pravi in lažni sextortion. Prvi temelji na sorodnih načelih kot ljubezenske prevare. Prek tega prevaranti pridejo do obremenilnih posnetkov. Lažni sextortion pa nas skuša prepričati, da so nam prek okužene spletne strani vdrli (kar je seveda možno) v našo spletno kamero (kar je tudi možno) in nas posneli pri obremenilnem početju ob tem, ko smo obiskali pornografsko spletno stran.
Zelo pogoste so različne oblike »phishinga« oziroma ribarjenja. Pri tem vas, običajno po elektronski pošti, nagovori ponudnik neke storitve, na primer ponudnik spletne pošte ali spletna banka, in vas pozove, da se nemudoma odzovete na neko izredno situacijo, sledite povezavi v tej pošti in na strani obnovite vaše osebne podatke in kontaktne podatke, gesla …
Seveda se pri tem nahajate na »phishing« strani in vpišete goljufu svoje podatke in gesla.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri odpiranju priponk v elektronski pošti, saj nam lahko priponka, ki jo odpremo iz gole radovednosti, kaj hitro okuži računalnik. Če nismo imeli varnostnih kopij naših datotek, smo zdaj morda v težavah.
Pogoste so tudi lažne spletne trgovine z neverjetno ugodnimi ponudbami, v času karantene pa smo bili vsi že kar zasuti s ponudbami zaščitne opreme, pomnožile pa so se tudi ponudbe različnih »poslovnih priložnosti« in »ugodnih kreditov«.
Pri delu (v pisarni ali od doma) pa smo lahko izpostavljeni tudi drugim ciljanim prevaram, kot so različne oblike vrivanja v poslovno komunikacijo ali prestrezanje naše komunikacije. Tudi tu so potrebni previdnostni ukrepi.
V splošnem bi vam za uspešno spopadanje s prevarami priporočila kar tehniko »nejevernega Tomaža«. Če se sliši prelepo, da bi bilo res, je zadaj zelo verjetno prevara.
Če je človek na drugi strani sveta tisto, kar neuspešno iščemo že vse življenje, ali če nas prek spleta nagovori mlada lepotica/lepotec, ki ima rad/a »zrele moške/ženske« in poleg tega želi res spoznati vašo domovino, se je dobro o tem pogovoriti še s kom, ki nam bo pomagal raziskati, ali to pravljično bitje res obstaja.
Prevaranti pač ciljajo na naše šibkosti, pa naj bo to naše že kar preveč »mehko srce« ali pa nečimrnost.
Vprašajmo se tudi na primer, kakšen motiv bi imel lahko nekdo, da nam ponuja neverjetno priložnost za zaslužek brez truda ali za super ugoden nakup.
Če se z neko ugodno ponudbo res zelo mudi, se najprej naslonimo nazaj in razmislimo, kaj bi lahko bilo zadaj, po tem pa se še po potrebi posvetujemo z nekom, ki o tem ve več kot mi.
Občasno preverimo svoje nastavitve zasebnosti v družbenih omrežjih, saj morda ne vemo, komu vse sporočamo, da bomo od jutri naprej tri tedne na dopustu.
Tudi povsem osnovni ukrepi so pomembni, kot je na primer posodobljen protivirusni program na vseh napravah, ki jih uporabljamo.
A čeprav so antivirusni programi pomembni, je najbolj pomemben »antivirusni program«, ki »teče« med našima dvema uhljema. Uporabniki smo najšibkejši člen interneta in tehnologija nas ne more rešiti pred težavami, v katere lahko pademo zaradi neozaveščenosti.
Sledimo novostim – antivirusne programe, ki so na našem računalniku, je treba stalno nadgrajevati, saj lahko stara verzija programa lovi le stare viruse. Tudi »antivirusni program« med našimi ušesi je potrebno redno osveževati in nadgrajevati.
Za konec vam še priporočam, da ostanete na tekočem s tem, tako da se naročite na Arnes informator in na novice projekta Varni na internetu.
MVI
Tereza
