Pojav družbenih omrežij je prinesel nove možnosti zaslužka, ki jih generacije pred nastankom sodobne oblike spleta niso poznale.
Ker Instagram temelji predvsem na fotografijah, se je uveljavil kot odlična digitalna platforma za oglaševalce.
Spretni uporabniki tovrstnih storitev so si v sodelovanju s podjetji in blagovnimi znamkami ustvarili uspešno kariero. Sčasoma so postali znani pod izrazom influencer(s) oziroma vplivnež(i).
Glavni cilj vplivnežev je, da pridobijo množično pozornost in zaupanje. Uspešno pridobljeno zaupanje se nato kaže v tem, da uporabniki platforme redno spremljajo objave vplivnežev na Instagramu. Ti delujejo kot posredniki med podjetjem in ciljnim občinstvom.
Število aktivnih sledilcev je pri tem poslu ključnega pomena. Več ko imaš
sledilcev, bolj si zanimiv za podjetja in blagovne znamke. Najbolj priljubljeni uporabniki Instagrama imajo po več sto tisoč ali milijon sledilcev, česar ne dosegajo niti najbolj brani časopisi ali televizijske oddaje.
Vplivneži svojim sledilcem prodajajo življenjski stil, na katerega se vežejo številni izdelki.
Preprosto povedano: ko posameznik ni prepričan v nakup določenega izdelka, si lahko mnenje o njem ustvari na podlagi ogleda objave vplivneža na Instagramu.
Mnogi vplivneži ob promoviranju izdelkov ne navajajo dovolj jasno sklenjenega poslovnega razmerja z blagovno znamko.
Kadar z deljenjem vsebin oglašujejo izdelek, tega v večini primerov sploh ne razkrijejo. Hkrati na družbenih omrežjih sledilcem posredujejo določene ideje in so torej tudi nosilci moči pri družbenih spremembah.
Tako lahko vplivnež, ki danes oglašuje uro, torbico, kozmetiko ali podobne izdelke, jutri namerno ali nenamerno sledilcem sporoča, koga naj volijo na lokalnih ali državnih volitvah.
Prav zaradi tega lahko zaključimo, da vplivnežev ne moremo dojemati zgolj kot oglaševalce, temveč jim moramo podeliti status medija in jih
kot take tudi pričeti obravnavati.
V zakonodajo pa bi morali umestiti tudi družbena omrežja in njihovo odgovornost izenačiti s tisto, ki jo imajo tradicionalni mediji (npr. televizija, radio in časopis).
Šele nato jih lahko umestimo v kontekst odgovornega oglaševanja.
Zakonodaja je tista, ki določa subjekte regulacije, vendar v Sloveniji zakona na področju oglaševanja s pomočjo vplivnežev nimamo.
***
Klara Čalušić je študentka Fakultete za humanistične študije. Objavljeno besedilo je povzetek njene izpitne naloge Neupoštevanje medijske zakonodaje pri promoviranju izdelkov na družbenih omrežjih.