Časoris
Gloria Viseras. Vir: Svet Evrope
Gloria Viseras. Vir: Svet Evrope

Gloria – ena od petih

V Evropi vsak peti otrok v svojem otroštvu doživi spolno nasilje ali zlorabe. Žrtve so tako deklice kot v skoraj enakem številu tudi dečki, ob 18. novembru, evropskem dnevu zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, opozarja Eva Tomič, veleposlanica Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu.

»Nasilje nad otroki je težavna tema, o spolnem nasilju nad otroki pa nam je še posebej nelagodno govoriti. Tišina samo poglablja začaran krog zlorab in nasilja in žrtve še bolj potiska v osamo. Namen evropskega dneva zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je torej ravno v tem, da se razbije tišina in da se slišijo zgodbe, kot je Glorijina. Letos smo ta evropski dan posvetili spolnim zlorabam otrok v športu,« dodaja veleposlanica, ki v svojem zapisu predstavlja zgodbo španske gimnastičarke Glorie Viseras.

»Pozor, starši! nas opozarja Gloria. Velikokrat vpraša starše, zakaj ne dovolimo učiteljem matematike, da kričijo na naše otroke in jih ponižujejo, dopuščamo pa takšno vedenje športnim trenerjem. Kako je možno, da športni trenerji največkrat nimajo prav nobenih znanj ali usposabljanj o varstvu dobrobiti otrok? In da pogosto tudi starši, zaslepljeni s sanjami o najvišjih športnih dosežkih otrok, živijo v zanikanju njihovih stisk. Pogosto se bo otrok zaupal tretji osebi, saj noče prizadeti svojih staršev. Zelo pomembno vlogo imajo zato drugi športni delavci po klubih, ki so blizu otrokom.«

Gloria je prepričana, njene besede povzema veleposlanica Eva Tomič, da pot do odprave spolnega nasilja in zlorab nad otroci vodi skozi izobraževanje in varstvo otrokovih pravic. Izobraziti je treba starše, učitelje, športne delavce, zdravnike, sodnike in druge.

»Treba je razbiti tišino, ki varuje storilce spolnih napadov in zlorab otrok. Odrasli smo odgovorni, da posodimo glas tistim najbolj ranljivim, ki ne zmorejo spregovoriti. Svet Evrope zato vodi kampanjo Start to Talk – Začni govoriti! Zahvaljujem se Glorii, da je spregovorila. Njeno zgodbo za ta prispevek sem uporabila z njenim dovoljenjem.«

Razbijmo tišino!

Že kot čisto majhna punčka je Gloria sanjala, da bo nekoč letela. In je, saj je trenirala gimnastiko. Vendar je za to plačala previsoko ceno.

Bila je zelo pridna, ubogljiva deklica, trdo je vadila in se uvrstila v državno reprezentanco; trener te reprezentance je bil nacionalni ponos.

Leta 1980 je Gloria nastopila na olimpijskih igrah v Moskvi.

Vendar so se začele dogajati čudne stvari. Trener je deklicam prepovedal, da bi se pogovarjale ali družile s fanti, ki so vadili gimnastiko. Morale so gledati v tla, ne naokrog. Spretno je med svojimi varovanci in varovankami spodbujal tekmovalnost za njegovo pozornost. Tako za otroke kot starše je pomenil absolutno in nedotakljivo avtoriteto.

In nekega dne, ko je bila Gloria stara 12 let, jo je trener prvič posilil. In potem še velikokrat. Peljal jo je v polkletni prostor, zaklenil vrata in se spravil nanjo. Po jutranjih ali večernih treningih ali pa celo obakrat, tako zjutraj kot zvečer.

Ona je medtem »odšla iz svojega telesa« in čakala, da konča. Skozi okensko lino je gledala v čevlje ljudi, ki so hodili mimo. Upala je, da bo kdo zaslišal njegovo dihanje in pogledal, kaj se dogaja. In potem je upala, da ne bo, kajti bilo jo je sram in bala se je, da bi izvedeli, kako grda in umazana je.

Postala je tiha, vase zaprta, odmaknjena. Dneve je preživljala kot robot, ki mehanično opravlja svoje naloge. Namenoma si je poškodovala dlani, da bi jo vsaj nekaj dni pustil na miru. Naredila si je fantovsko frizuro, da bi bila čim grša. Bilo jo je sram, mislila je, da je z njo nekaj narobe, tudi počutila se je grdo in umazano. Starši so jo spraševali, kaj je narobe, pa jim iz sramu in želje, da jih ne prizadene, ni povedala po resnici.

In potem nekega dne, ko je bila stara 15 let, ni mogla zadržali solz, ko je po treningu ponjo prišel oče. Povedala mu je za trenerjevo nasilje. Oče je šel v telovadnico, ona pa je zunaj v avtu poslušala kričanje, ki se je slišalo od znotraj. Potem se je oče vrnil in ji rekel, da nikoli več ne bo šla tja. Po tem je oče o tem ni nikoli več spraševal.

Nato je Gloria 30 let molčala. 30 let tišine in izolacije s svojo zgodbo. Nekatere svoje stiske ali travme niti ni znala povezati s tem, kar se ji je zgodilo.

Šele ko so se po dolgih letih spet sestale prijateljice z gimnastike in se začele pogovarjati o nekdanjih časih, so spoznale, da se je to dogajalo tudi drugim.

Zdaj odrasle ženske so hotele tožiti nekdanjega trenerja, ki je še vedno treniral državno gimnastično reprezentanco.

A zločin je medtem zastaral, zato jim je bila sodna pot zaprta.

In potem je tožil on njih. Trener je tožil svoje nekdanje žrtve, češ da so mu okrnile ugled. In na okrajnem sodišču je tožbo tudi dobil, sodišče pa je vsaki od njih naložilo plačilo kazni v višini 10.000 evrov. Sodišče je torej presodilo, da so bile krive žrtve, ker so spregovorile …

Vendar so se Gloria in njene nekdanje gimnastične prijateljice pritožile na vrhovno sodišče, ki je odločitev prejšnjega sodišča in s tem njihove kazni razveljavilo. Špansko vrhovno sodišče je bilo jasno: žrtve imajo pravico povedati, kar se jim je zgodilo.

Gloria Viseras je svojo zgodbo minulo sredo predstavila v Svetu Evrope.

Poslušali smo jo v nepopisni tišini in ne spominjam se, da bi kdo kdaj prej prejel tako glasen aplavz po koncu svoje predstavitve.

Pretresla nas je izpoved o tem, kar se je zgodilo majhni deklici, in ganil pogum zdaj odrasle Glorie, da nam je o tem spregovorila. Pri tem imena svojega predatorja ni omenila.

Eva Tomič, veleposlanica Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu 

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.