MajaNapovedovali smo vročo spletno jesen in ta je sedaj že tukaj.
V članku o »deepfake« videih sem zapisala: »In ne nazadnje, to je orodje, ki ga lahko uporabijo brezsramni politiki v svojih kampanjah za diskreditacijo svojih političnih nasprotnikov ali za zavajanje javnosti.«
Ameriško združenje RepresentUs, ki se bori proti korupciji in se zavzema za transparentne in demokratične volitve, je pripravilo dva videa, ki uporabljata to tehnologijo.
Videa državljanom ZDA predstavita »sporočili« ruskega predsednika Vladimirja Putina in voditelja Severne Koreje Kim Jong Una. Oba v »posnetkih«, izdelanih s pomočjo algoritmov, ki uporabljajo tehnologije AI (umetna inteligenca), »razlagata«, da se njuni državi ne nameravata vmešavati v tokratne ameriške volitve, saj da že Američani sami dovolj uspešno spodkopavajo demokratičnost svojih volitev. Vsak izmed kratkih videov ima na koncu opozorilo, da ne gre za resnični posnetek.
Namen obeh videov je opozarjanje na volilne zlorabe, ki se dogajajo. Predvidena sta bila za uporabo v široki medijski kampanji, ki bi potekala sočasno s prvim javnim soočenjem obeh predsedniških kandidatov.
Ko pa je združenje želelo sprožiti medijsko kampanjo, se je zataknilo. Mediji in oglaševalci so njihove objave v zadnjem trenutku zavrnili. Ob tem večinoma niso podali nobenega pojasnila za odpoved sodelovanja.
To sproža vrsto vprašanj in dilem.
- Ali so ravnali politično ali profesionalno?
- Ali so tako ravnali zaradi pritiskov politike?
- Ali so ravnali v prid skupnosti ali ji s tem škodujejo?
- Ali so tako ravnali le zaradi svojih (finančnih) koristi?
- Ali so ščitili svoje uporabnike pred zavajanjem ali so s svojim ravnanjem celo omogočili zavajanje?
Tehnologijo so do sedaj uporabljali predvsem za tako imenovano »maščevalno pornografijo« ali za zlorabo posnetkov javnih osebnosti – skoraj izključno žensk, kot so na primer znane igralke in manekenke -, za ustvarjanje »deepfake« pornografije. Kaže, da so mnogi ustvarjalci in uporabniki teh posnetkov iz generacij, ki so zrasle ob Harryju Potterju, saj se v posnetkih zelo pogosto pojavlja obraz igralke Emme Watson.
Zelo povedno je, da zlorabe niso bile resno problematizirane, čeprav imajo zelo hude posledice za žrtve.
Morebiti bo prav ta neuspešna kampanja kljub zavrnitvi vplivala na odnos medijev in oglaševalcev do uporabe »deepfake« posnetkov.
Google je ob tem denimo že izjavil: »Naši pravilniki naj bi oglaševalcem preprečili prikazovanje oglasov, ki izkrivljajo resničnost (na primer »deepfake« ponaredki ali predelane fotografije). Ta oglas smo odstranili v skladu s tem pravilnikom.«
Bodimo optimisti, morda pa bo to precedens, zaradi katerega bo možno odstraniti tudi druge primere izkrivljanja resničnosti, ki smo jim lahko priča bolj ali manj vsak dan.
Tereza
MVI
