Časoris
Nesledljivi del spleta uporabljajo oporečniki in kriminalci. Vir: Pixabay
Nesledljivi del spleta uporabljajo oporečniki in kriminalci. Vir: Pixabay

Dark web – kaj je to in ali je res tak bavbav?

Pogosto slišimo za internetno podzemlje, temni internet, »dark web«, »deep web« in še kakšen bolj ali manj begajoč izraz bi se našel.

A za kaj pravzaprav gre?

Za začetek moramo razjasniti osnovne pojme. Veliko ljudi izmenično uporablja izraza internet in splet oziroma »web«, v resnici pa izraza nista sopomenki. Besedo internet uporabljamo za  poimenovanje omrežja, ki povezuje milijarde računalnikov po vsem svetu. Splet pa je le ena izmed storitev, ki poteka prek interneta, a pri tem gre za verjetno najbolj znano in široko uporabljano storitev. Splet je, poenostavljeno rečeno, tisti del interneta, do katerega dostopamo z brskalniki, kot so na primer Google Chrome, Internet Explorer ali Mozilla Firefox.

Splet lahko ločimo na dva dela oziroma nivoja. Vrhnji nivo je nekaj, čemur lahko rečemo »površinski splet« ali »vidni splet«. To je tisti del spleta, do katerega dostopamo z običajnimi poizvedbami v spletnih iskalnikih.

Večino spleta (naj bi šlo za okoli 90 odstotkov) pa predstavlja »globoki splet« (ang. deep web) ali »nevidni splet«. »Deep web« je vse tisto, do česar spletni iskalniki ne dostopajo ali ne morejo dostopati.

Tu gre za vse strani, ki niso »indeksirane«, oziroma za strani in podstrani, ki niso dostopne z iskalniki, ker jih je upravljavec označil kot nezanimive za širšo objavo, za začasne in testne  strani …

Drugi del globokega spleta pa so strani, kot so recimo naše datoteke v oblaku, zasebne objave na družbenih omrežjih, e-bančništvo, zaprta omrežja v podjetjih in javnih ustanovah ipd.

V grobem lahko rečemo, da je meja med površinskim in globokim spletom meja med javno objavljenimi in oglaševanimi vsebinami ter med bolj ali manj zasebnimi vsebinami.

Ko pa govorimo o internetnem podzemlju oziroma temnem internetu, največkrat govorimo o »temnem spletu« oziroma »dark webu«, lahko bi govorili tudi o »neosvetljenem spletu«.

Sama konotacija besede temen (dark) je tu pogosto narobe razumljena in predstavljena, saj ne gre ravno za »mračno ulico«, kjer prežijo le nevarne reči, čeprav se na temnem spletu nahaja tudi ta plat, ampak izraz temen tu v prvi vrsti predstavlja »neosvetljeni« splet oziroma nevidno/neosvetljeno pot do strani, ki jo iščemo. Pri tem gre lahko za spletno stran v temnem ali pa v površinskem spletu. Gre pravzaprav za to, da pri iskanju po temnem spletu nismo ves čas vidni in nadzorovani oziroma »osvetljeni«.

Temni splet predstavlja zelo majhen del globokega spleta. Do tega dela spleta lahko dostopamo le s posebnimi programskimi orodji (najbolj znano orodje je brskalnik Tor). Takšna orodja so namenjena predvsem zakrivanju naše identitete pri iskanju in objavi informacij in jih pogosto uporabljamo tudi za dostop do površinskega spleta. Na vidnem delu spleta smo namreč sledljivi, kar pomeni, da lahko na primer oblast v državi s totalitarnim režimom zlahka sledi vsej spletni komunikaciji tistih, ki se ne strinjajo z njo.

Tor je tudi orodje, prek katerega na primer raziskovalni novinarji dostopajo do pomembnih informacij, žvižgači opozarjajo javnost na zlorabe, ki se tičejo vseh nas, humanitarni delavci pa lahko priskočijo na pomoč ljudem, ki živijo v diktatorskih režimih, ne da bi jih pri tem dodatno ogrozili.

Po drugi strani pa ta del spleta uporabnikom omogoča tudi postavitev spletnih mest, kjer najdemo problematične in kriminalne vsebine, na primer spletne tržnice s prepovedanimi substancami.

Uporabniki temnega spleta so seveda zelo različni, od že omenjenih oporečnikov, prek tistih, ki enostavno ne želijo biti ves čas pod drobnogledom, do kriminalnega podzemlja, ki seveda »podzemni splet« uporablja v namene, zaradi katerih je ta del spleta pri nepoučenih prišel na slab glas.

Temni splet torej ni tako mračno in grozljivo mesto, kot nam ga pogosto rišejo. Je pa to prostor, kjer se na nek način »srečujeta« dva diametralno nasprotna pola naših družb – na eni strani ljudje, ki se žrtvujejo za druge, kot so na primer humanitarni delavci in žvižgači, ter na drugi strani ljudje, ki žrtvujejo druge za svoj profit, kot so na primer veliki preprodajalci drog.

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.