Da bi se učili še med počitnicami? Morda, skozi igro

Počitnice so veselje za večino otrok in skrb za večino staršev. Starši pač nimajo dveh mesecev dopusta.

A tudi pri otrocih velja razmisliti: so počitnice le za brezdelje, poležavanje, zabavo, popolni odklop od šole ali še za kaj drugega?

Večina meni, da ne bi smele imeti nikakršne zveze s šolo. A za nekatere otroke bi bilo dobro, če bi katero šolsko snov utrdili, ponovili, skušali kaj izboljšati.

Žal velja to predvsem za otroke, ki so morali že med šolskim letom več delati. Krivično je, da bi morali misliti na šolo med počitnicami. A koristilo bi jim zagotovo.

Počitnice, ki jih otroci preživijo s starši na morju, v gorah, na deželi, naj bi bile brez šolskih obremenitev. V tem času se dogaja toliko drugih stvari, da je dan zapolnjen.

Kaj pa preostali dnevi? Tudi ti naj bi bili zapolnjeni z gibanjem, delom, druženjem, ustvarjanjem.

Mnogi otroci in mladostniki znajo za to poskrbeti sami, ker imajo dovolj različnih interesov, potrebo po gibanju in ustvarjanju.

Drugače je pri pasivnih otrocih, ki se najraje zagledajo v ekran in strmijo vanj ure in ure, premikajo pa le prste. Zanje je res najbolje, če jih starši včlanijo v kakšno skupino, ki jih potegne v gibanje in druženje.

Otroci, ki naj bi zaradi težav z učenjem utrjevali šolsko znanje in izurili spretnosti branja in pisanja – te so namreč pogoj za pridobivanje drugega znanja –, pa bi kakšen dan lahko namenili tudi veščinam, ki jim prav pridejo tudi za šolo.

Da to ne bo preveč hudo, je tu nekaj namigov za kratke dnevne naloge.

Vsak dan lahko s starši napišejo spisek za nakup živil in pripravijo jedilnik za naslednji dan. Glede na starost in samostojnost lahko gredo z listkom v nakup.

Če so dovolj spretni pri štedilniku, lahko pripravijo tudi kosilo ali večerjo, pred tem pa po nareku staršev zapišejo navodila za pripravo hrane in obveznosti za vsakega družinskega člana. Če kdo med počitnicami praznuje, lahko pripravijo vabila in nanje kaj narišejo.

Otrok lahko za vajo branja prebere spisek obveznosti družinskih članov, spisek nakupa, zapis za pripravo kosilo. Saj veste, vse je treba še enkrat premisliti, kaj dodati, morda kaj tudi izpustiti. Sem in tja tudi s čim nagraditi.

Nagradice so lahko skrite, pot do njih pa otrok odkrije z branjem navodil, ki jih napišejo starši. Tudi druga navodila o preživljanju prostih dni otroka so lahko napisana in jih mora prebrati.

Recimo: pokliči teto in ji sporoči to in to, preglej polico s knjigami in odkrij, kje se skriva ta in ta knjiga, pojdi v knjižnico po to knjigo, izberi bele kose perila in jih daj v stroj, oprane nogavice razvrsti v pare in jih pospravi, zalij rože na okenski polici …

Navodila so lahko napisana v rokopisu, vendar berljivo, lahko so natipkana, pri čemer prilagodimo velikost črk, presledke med besedami in vrstami, izbiramo med velikimi in malimi tiskanimi črkami, med pisavami pa izberemo najbolj preprosto, kot je na primer Arial.

Kadar si starši lahko vzamejo več časa za pripravo besedila, ki naj bi ga otrok prebral, se lahko tudi (namerno) zmotijo, otrok pa ima nalogo, da napake odkrije. Naloga je odkrivanje napak, zato bo zanj naloga bolj zabavna in morda bo zanjo bolj motiviran, kot če bi moral vaditi branje.

Tudi kratke računske naloge so lahko povezane z iskanjem napak. Eden od staršev lahko napiše račun in se pri enem, dveh, treh »zmoti«. To so lahko računske operacije, niz števil, ki naraščajo ali padajo, vmes pa je kakšna vrzel, ki jo je treba dopolniti, napaka, ki jo mora odkriti, ali nekaj po vzorcu nadaljevati. Med vožnjo v avtu lahko utrjujemo poštevanko z znano igrico: en, dva, tri, bum, pet, šest, sedem, bum … Ali pa: katero številko imam v mislih? Ali je večja od 10? Da. Ali je manjša od 100? Da. Ali je večja od 50? Ne. Ali je večja od 30? Ne. Tako z igro otrok utrjuje številske predstave.

Otroci se radi igrajo šolo. Naj bo otrok učitelj mlajšim sorojencem, sosedovim otrokom ali igračam. Pomembno je, da ima on najpomembnejšo vlogo.

Če utrjevanje šolskega znanja in urjenje spretnosti za šolo, kot sta branje in pisanje, izpeljemo kot igro, to otrokom morda ne bo pokvarilo počitnic. Prav tako ne pretiravajmo z zahtevami in časovno obremenitvijo, dobro je tudi, da naloge poskušamo osmisliti in jim pridati kanček šale, če se otroci spremenijo v nadzornike ali učitelje, starši pa v njihove učenčke.