Opazila sem, da so v prodaji »pametne« otroške ure, vidim pa tudi, da jih ima nekaj sošolcev mojih otrok. To se mi zdi tvegano, saj sem prebrala, da omogočajo celo daljinski vklop snemanja.
Starši, ki otrokom kupujejo take ure, so verjetno nepoučeni o tem, kako slabo so te naprave varovane – otroka pač želijo razveseliti z novo živobarvno nosljivo »igračko«.
Domnevajo tudi, da bo njihov otrok tako varnejši, saj te ure med drugim omogočajo nadzor nad otrokovo lokacijo in nastavitev dovoljenega območja gibanja.
Ali vas omenjeno morda na kaj spominja?
Res je, take naprave poznamo že dolgo, in sicer pod imenom »elektronske zapestnice«. Uporabljajo jih kot nadzorno orodje za zapornike na pogojnem izpustu iz zapora. Mislim, da je že samo ta analogija zelo povedna, ko gre za razmislek o nakupu take napravice.
Norveška organizacija, ki se ukvarja z varstvom potrošnikov, je pred dobrim letom izvedla varnostne teste nekaj različnih modelov teh ur, ki so naprodaj po celi Evropi. Pri tem so prišli do zaskrbljujočih rezultatov.
Ugotovili so, da so bile ure slabo varovane pred možnostjo vdora. Neznanci lahko dokaj enostavno prevzamejo nadzor nad uro in spremenijo nastavitve, na primer seznam zaupanja vrednih telefonskih številk.
Eden izmed razlogov, zaradi katerih starši kupujejo take ure, je prav možnost klica v sili na nastavljene telefonske številke in možnost komunikacije prek telefonskega vmesnika v uri. Poleg tega lahko starši preko ure sledijo otrokovi lokaciji.
Pri testiranju so ugotovili, da lahko z vdorom v uro tudi nepridipravi sledijo in prisluškujejo otroku in celo ponarejajo podatke o lokaciji.
Pri testiranih urah je bilo vse to možno, ker so uporabljale nešifrirano komunikacijo s strežnikom, kjer se ti podatki hranijo. Tudi podatki, ki se hranijo v sami uri, so bili nezaščiteni. Sporno je še, da ni vedno jasno, kje so strežniki, na katerih se ti podatki beležijo, kako je s časom hrambe in ali je možen izbris teh podatkov.
Poleg tega je tu še vprašanje snemanja okolice, saj te naprave omogočajo beleženje dogajanja okrog otroka. Tako snemanje je kaznivo dejanje. Člen 137 KZ pravi: »Kdor neupravičeno s posebnimi napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu ni namenjena, ali jo zvočno snema, ali kdor tak pogovor ali tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta«.
V Nemčiji so prodajo takih ur povsem prepovedali, ker je prek teh naprav mogoče prisluškovati otrokovi okolici. Bili so tudi primeri, ko so starši prisluškovali pouku in pogovoru z drugimi otroki.
Na tem mestu sem se posvetila le nekaterim izmed nevarnosti, ki so vezane na uporabo teh naprav in se niti nisem dotaknila negativnega vpliva stalnega nadzora na otroka. Ko sem o tem vprašanju govorila z razvojno psihologinjo, mi je opisala široko paleto negativnih učinkov, ki pa so se meni osebno zdeli še veliko hujši od zgoraj opisanih nevarnosti.