Z raziskovalci v Gardaland

Na naši šoli poteka krožek mladi raziskovalci in komaj sem čakala, da pridem v 3. razred, da se jim lahko pridružim.

Ker je volk moja najljubša žival, sem se odločila, da raziščem, kako se obnaša v naravi in ujetništvu. Zanimalo pa me je tudi, ali je res tako nevaren, kot govorijo pravljice.

K raziskovanju sem povabila tudi sošolca Nejca. Pri raziskovanju sva se zelo zabavala in se naučila veliko novega. Ko nama je učiteljica povedala, da sva dobila nagrado, sva bila zelo vesela.   

Nagrajeni mladi raziskovalci smo se konec maja podali v Gardaland.

Ob 6:00 smo se zbrali v Tivoliju, kjer nas je že čakal avtobus. Zadaj smo sedli: Nejc, Katarina, Živa, Ajda, mentorici Lota in Branka ter jaz. Dolgo pot smo si krajšali z branjem in zabavnimi igrami. 

Po petih urah smo prispeli v safari park Natura Viva.

Avtobus nas je popeljal na safari in videli smo živali, ki so se prosto sprehajale: leve, hijene, tigre, zebre, antilope, bivole, bizone, nosoroge, opice, žirafe, leoparde in smešne pujse z dolgimi ušesi.

Nato smo se sprehodili še čez živalski vrt. Tam smo videli mačje pande, tigre, flaminge, lenivce, želve, pasavce in še veliko drugih živali. V zaprtem delu so bile kače, polži, kuščarji ter ščurki. Zelo žal mi je bilo, da nam je zmanjkalo časa, da bi videli še volka.

Mladi raziskovalci so na poti videli tudi Julijin kip. Foto: Branka Korošec
Mladi raziskovalci so na poti videli tudi Julijin kip. Foto: Branka Korošec

Po malici smo se z avtobusom odpravili do Verone. Tam smo se sprehodili ob obzidju in si ogledali znamenito areno ter Julijino hišo. Ajda nas je vodila do »najboljšega sladoleda na svetu« v obliki vrtnice.

Po zanimivem dnevu smo se utrujeni zapeljali do hotela, kjer smo  pojedli večerjo. S puncami smo imele pižama party in kmalu smo utrujene zaspale.

Naslednji dan nas je čakal zabaven in pustolovski dan. Po zajtrku smo se odpeljali do Gardalanda. Zabavali smo se na različnih atrakcijah. 

Najbolj všeč mi je bilo v Ramzesovi piramidi, kjer smo streljali na mumije.

Na Atlantidi sem se zelo ustrašila strmega dviga in nato spusta v vodo, ki nas je prijetno ohladil.

Ajda in Katarina sta bili bolj pogumni in sta odšli tudi na vlakec smrti in prosti pad. Dan je hitro minil. Na koncu smo si privoščili ledeno pijačo in se utrujeni in zadovoljni odpravili proti domu. Med potjo domov smo že razmišljali o novih raziskovalnih avanturah.

Manica Kužner, 3. c, OŠ Spodnja Šiška