fbpx
Časoris
Festival so postavili v staro mestno jedro, da bi ga obudili. Na njem bodo predstavili možnosti za bolj trajnostno naravnano življenje in bolj trajnostno prihodnost. Vir: Pixabay
Festival so postavili v staro mestno jedro, da bi ga obudili. Na njem bodo predstavili možnosti za bolj trajnostno naravnano življenje in bolj trajnostno prihodnost. Vir: Pixabay

Vsak lahko prispeva k temu, da bo okolje tudi v prihodnosti lepo

Kako vse lahko živimo trajnostno?

Ideje za to bodo predstavili danes na Festivalu trajnosti v Litiji.

Organizirajo ga v Litijskem inkubatorju za skupnost in trajnost, kjer se zavedajo, da se časi spreminjajo in da je prav zdaj pomembno graditi skupnost za boljšo prihodnost, pravi Neža Palčič.

Tako kot moramo skrbeti za svojo sobo, svoje igrače in svoje starše, moramo skrbeti tudi za okolje, v katerem živimo. Če vidimo smet, ko gremo v šolo, jo moramo pobrati, tudi če je nekdo drug ni. Mogoče bo naslednjič to naredil sam. Na festivalu bo več takšnih majhnih primerov, kako vsak človek poskuša narediti svoj majhen korak k temu, da bo naše lokalno okolje tudi čez deset let še vedno lepo.

Neža Palčič

Najprej so odprli prostore za srečevanje ljudi ter trgovino z rabljenimi stvarmi. Zdaj so se odločili, da trajnostne vsebine s festivalom omogočijo vsem generacijam krajanov.

Predstavili bodo že delujoči projekt tržnice, kjer se bo pridelovalcem hrane pridružilo enajst ponudnikov drugih trajnostnih vsebin, kot sta tekstil in pohištvo.

Stara oblačila. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Postavili so še živa pritličja, kjer so združili vsebine litijskih društev.

S projektom želimo pokazati lokalne trajnostne odzive na globalne izzive. To je eden pomembnih pokazateljev, kaj se dogaja v skupnosti in kako se to lahko še bolj spodbuja od spodaj navzgor in hkrati od zgoraj navzdol.

Tina Trdin, društvo Lojtra

Litija se sooča s praznimi prostori in hkrati pomanjkanjem prostorov za društva. Vanjo bodo zato pripeljali avtobus Ljuba in Drago in se pogovarjali, kako lahko drugače gledamo na prostore. Ni treba, da je prostor takšen, kot smo ga navajeni, bolj je pomembno, da prostor sploh je, poudarja Neža Palčič.

O problematiki pomanjkanja skupnostnih prostorov bodo prav tako govorili na okrogli mizi. Predvsem o tem, kako dobiti prostore, kjer lahko skupnost ustvarja boljši jutri.

S to temo bo povezana tudi ulična debata Kakšna naj bo naša skupna prihodnost. Njen namen je dobiti čim več mnenj obiskovalcev festivala, kakšna je prihodnost, ki jo želijo soustvarjati – trajnostna, moderna ali digitalna – in kako bi to počeli.

Vsa mnenja bodo dali na platformo Future of Europe. S tem bodo spodbujali posameznike in skupnost k zavedanju, da imajo neko moč odločanja, poudarja Tina Trdin.

Za razmislek

  1. Kaj ti pomeni trajnost?
  2. Kaj lahko storiš z oblačili, ki so ti premajhna?
  3. Kaj pomeni misli globalno, deluj lokalno?

***

Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev. 

Logotip Platforma Sloga, projekt Predsedovanje

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
23°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa