fbpx
Časoris
Še vedno imamo občutek, da je hrana vedno in povsod dosegljiva, kar je res, a to vseeno ne pomeni, da se nam do nje ni treba obnašati odgovorno, poudarja Tina Cipot. Vir: Lidl Slovenija
Še vedno imamo občutek, da je hrana vedno in povsod dosegljiva, kar je res, a to vseeno ne pomeni, da se nam do nje ni treba obnašati odgovorno, poudarja Tina Cipot. Vir: Lidl Slovenija

Vsak lahko pripomore k temu, da bo manj hrane v smeteh

Tudi v Sloveniji še vedno mnogo preveč hrane konča med odpadki.

V podjetju Lidl Slovenija poskušajo s številnimi idejami in pobudami to spremeniti, predvsem tam, kjer se vse začne – doma.

Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja Lidl Slovenija. Vir: Lidl Slovenija
Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja Lidl Slovenija. Vir: Lidl Slovenija

Poskrbeti želijo, da se naš odnos do hrane spremeni; da je ne mečemo v smeti, ampak jo uporabimo pred pretekom roka; da nismo izbirčni, ampak poskusimo različne jedi in si naložimo toliko, kolikor bomo pojedli.

A kot trgovsko podjetje lahko veliko storijo že sami, pravi vodja korporativnega komuniciranja Tina Cipot, zato skrbno načrtujejo količine, ki jih naročajo, v skladišču in trgovinah pa skrbijo, da ohranijo svežino izdelkov.

Imate kakšen nasvet za nas? Kako lahko denimo uporabimo kruh, ki nam ostane?

Najboljši je denimo svež, topel kruh, pa vendar lahko marsikaj naredimo tudi iz starega.

Presežke lahko zamrznemo ali popečemo, pa je spet odličen. Uporabimo ga za prilogo: skuhamo recimo kruhove cmoke, naredimo krutone za v juho, pripravimo kruhov narastek – skupaj z zeleno solato je to odlična večerja!

Ilustracija zgodbe, prispele na natečaj. Vir: Lidl Slovenija
Ilustracija zgodbe, prispele na natečaj. Vir: Lidl Slovenija

Eden od vaših najpomembnejših projektov v teh prizadevanjih je Hrana ni za tjavendan. Od kod ideja zanj?

Ker še vedno polovico hrane, ki pristane v smeteh, ustvarijo gospodinjstva, smo se že leta 2015 povezali s programom Ekošola in prvič izvedli projekt Hrana ni za tjavendan za šole in vrtce.

Učenci so merili, koliko hrane se zavrže, in se dogovorili, kako bodo to količino zmanjšali.

Pripravili smo tudi tekmovanje in zbirali recepte, s katerimi lahko ponovno uporabimo ostanke pripravljenih jedi ali porabimo hrano, ki se ji izteka rok trajanja: recimo star kruh, skuto, skuhane makarone. Iz zmagovalnih receptov nastanejo knjižice Reciklirana kuharija.

V projekt se vsako leto vključi na tisoče otrok iz več kot stotih ustanov. Letos res komaj čakam na novo sezono, ki se začne kmalu.

Vsako leto izide knjižica receptov Reciklirana kuharija. V rokah jo drži maskota Lidla Slovenija, Zdravko Lidl. Vir: Lidl Slovenija
Vsako leto izide knjižica receptov Reciklirana kuharija. V rokah jo drži maskota Lidla Slovenija, Zdravko Lidl. Vir: Lidl Slovenija

Sodelujete še v kakšnih drugih projektih?

Od leta 2017 sodelujemo v projektu Donirana hrana. Z Zvezo Lions klubov Slovenije in drugimi organizacijami uporabno hrano iz naših trgovin dajemo ljudem v stiski.

Te dni smo v projekt donacij hrane vključili že 31. trgovino od 63, kolikor jih imamo v Sloveniji.

Kot prvi trgovec smo postali zaveznik projekta Life IP Care4Climate, ki ga vodi ministrstvo za okolje. Prvi dve leti bomo namenili prav prizadevanjem za manj zavržene hrane.

Skupaj z Ekologi brez meja v projektu Hrana svoje mesto najde pa pripravljamo ukrepe za manj zavržene hrane znotraj lokalnih skupnosti.

Letos smo bili s partnerji tudi pobudniki 1. slovenskega dne brez zavržene hrane. Želeli smo poudariti, da se moramo z zavrženo hrano ukvarjati lokalno, znotraj družin, skupnosti, podjetij … Vsak lahko pripomore k temu, da bo manj hrane v smeteh.

Predaja donirane hrane. Vir: Lidl Slovenija
Predaja donirane hrane. Vir: Lidl Slovenija

Lani smo zavrgli več hrane kot leto prej. Je spoštovanje hrane še vedno premalo zakoreninjeno v našo zavest?

To je bilo izredno netipično leto. Zaradi epidemije smo preživeli več časa doma, več smo kuhali. Nakupovali smo več hrane, zato je bilo nekoliko več možnosti, da se ta znajde v smeteh. Verjamem, da bo letos številka nekoliko nižja.

Zakaj je pomembno k projektom za manj zavržene hrane pritegniti otroke?

Otroci so gibalo sprememb, tega smo se zavedali že na začetku. Pomembne teme znajo izpostaviti v svoji družini, k razmisleku spodbudijo starše in stare starše. Lahko so tisti, ki premaknejo miselnost v družini in pomagajo oblikovati spoštljivejši odnos do hrane.

Ko smo pripravili aktivnosti ob dnevu brez zavržene hrane, smo družine povabili, da nam pošljejo zgodbe s to tematiko. Pričakovali smo jih 50, 100. Prišlo jih je 240! To dokazuje, da je tema pomembna in da je del družinskih pogovorov in vrednot.

Verjamem, da bomo skupaj naredili največ. Vsak pri sebi bo dodal košček v mozaik in tako poskrbel za hrani bolj prijazno prihodnost.

***

Vsebine o projektu Hrana ni za tjavendan pripravljamo v sodelovanju z Lidlom Slovenija. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani Boljši svet.

Lidl Slovenija

Dodaj komentar

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Partly sunny
13°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa