fbpx
Časoris
Prizor iz predstave Rumena luna. Foto: Mankica Kranjec/LGL
Prizor iz predstave Rumena luna. Foto: Mankica Kranjec/LGL

Vpliv Rumene lune

Sodelovanje pri predstavi Rumena luna mi je bilo zanimivo, dobila sem neko novo izkušnjo, ki jo bom mogoče kdaj potrebovala oziroma mi bo koristila. Na začetku je bilo malo naporno, ker sem si mislila, da to ni zame. Toda vseeno sem si dala priložnost, da spoznam delo v gledališču.

Claudia Šorli. Foto: Osebni arhiv

Glede mojega življenja v zavodu sem čisto vsem hvaležna za njihov trud, ki so ga vložili v moj »napredek« pri vedenju. So bili trenutki, ko sem zavračala njihovo pomoč in prisotnost, ampak mi je bilo v redu.

Dobila sem nove izkušnje, ki jih bom verjetno zelo dobro lahko uporabila v nadaljnjem življenju. O zavodu lahko povem vse najlepše. Najbolj pa lahko pohvalim vzgojiteljice oziroma vzgojitelje in zdravstvene tehnike iz moje skupine, seveda pa ne morem pozabiti svetovalne delavke, gospe Mojce Centrih. 

                                      Claudia Šorli

***

Zelo sem hvaležna, da sem lahko hodila v lutkovno gledališče, saj sem tam našla štiri najboljše prijatelje. Zelo mi je žal, da nisem več mogla hoditi na vaje, saj je prišel novi koronavirus.

Rada sem imela gledališke igre, saj sem se sprostila, in ko sem prišla po tem nazaj v zavod, sem bila umirjena. Veste, ponosna sem na igralce, saj so kljub težavam naredili izjemno predstavo. Hvaležna sem, da so me povabili k predstavi Rumena luna. Res so bili izjemni. Srčno upam, da bodo še nadaljevali s tem projektom, saj so igralci izredno nadarjeni.

V Vzgojnem zavodu Planina se počutim v redu. V njem sem že skoraj dve leti in pol. Včasih me zelo jezijo pravila v zavodu, saj sem velikokrat odrezana od zunanjega sveta. Rada bi, da bi se pravila vsaj malo spremenila. Drugače pa sem vesela.

Kadar sem lahko odšla iz zavoda, sem se počutila nekako pomembna.

Večkrat pa sem tudi pobegnila, takrat je moj vzgojitelj izdal tiralico. Kadar je to naredil, sem se velikokrat počutila, kot da bi bila v mafijskem filmu. Ko sem pobegnila s prijateljico, smo se velikokrat vozili z avtom zelo hitro po cesti, tudi travo smo kadili in bili pijani. Takrat sem se počutila, kot da igram v filmu. Zdaj tega ne počnem več, saj vem, da ni prav.

Moje bivanje v zavodu se bo tako ali tako kmalu končalo. Ta zavod mi je pustil veliko prijetnih in nasmejanih vtisov. Ko bom šla ven, ga bom zelo pogrešala.

Anakonda

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.