fbpx
Časoris
Najstniki iščejo/iščemo potrditve od drugih, predvsem na družbenih omrežjih, kot so Instagram, Snapchat, Facebook, Twitter in podobno, pravi osmošolka Taja Zidanšek. Vir: Pixabay
Najstniki iščejo/iščemo potrditve od drugih, predvsem na družbenih omrežjih, kot so Instagram, Snapchat, Facebook, Twitter in podobno, pravi osmošolka Taja Zidanšek. Vir: Pixabay

Verjemi vase, misli s svojo glavo in sledi svojemu srcu

Hej … zagotovo se ti je že zgodilo, da si se vprašal/a, ali sem dovolj lep/a, sem predebel/a, presuh/a, ali imam dovolj prijateljev, me sploh ima kdo zares rad … Ali se imam sam/a dovolj rad/a, sem komu v ponos, kdo je moj pravi prijatelj ali imam prijatelje!?

Včasih se nam po glavi poraja sto vprašanj, na katera ponavadi nimamo odgovora. A dejstvo je, da najstniki iščejo/iščemo potrditve od drugih, predvsem na družbenih omrežjih, kot so Instagram, Snapchat, Facebook, Twitter in podobno.

Spremljamo popolne slike znanih igralcev, youtuberjev, instagramerjev in drugih s popolnimi telesi, videzom, karakterjem, značajem ipd.

Hočemo biti kot oni, torej – popolni. Nikoli pa se ne vprašamo, kaj je za temi slikami. So ti ljudje res srečni? Ali to delajo le izključno zaradi denarja oziroma tako imenovanih »lajkov« oziroma všečkov.

Množica aplikacij kroji naše življenje. Vir: Pixabay
Množica aplikacij kroji naše življenje. Vir: Pixabay

Zadnje čase pri vrstnikih pogosto opažam slabo samopodobo. Menijo, da ne bodo popolni, če ne bodo videti kot ljudje z naslovnic, da jih nihče ne bo imel rad, da bodo izobčeni iz družbe.

Slaba samopodoba je povezana z nizko samozavestjo. Ampak po mojem bi moral biti vsakdo samozavesten. To seveda ne pomeni, da bi se morali vsi metati pred njim na kolena, ampak da bi se morali mladostniki imeti bolj radi. Bolj bi morali zaupati vase in bolj bi morali razmišljati s svojo glavo ter se postaviti zase. V današnjem svetu ne prideš daleč, če se podrejaš vsakemu in dovoliš ljudem, da s tabo manipulirajo.

Imam skrivnost, ki meni pomaga pri dvigovanju samozavesti in tudi samopodobe … Naj ti jo zaupam.

Ko mislim, da ne bom zmogla, spustim iz rok vse, kar počnem. Postavim se pred ogledalo in se pogovarjam sama s sabo. Ta pogovor lahko traja tudi nekaj ur, a pomaga. Ponavadi si povem, da ni tako hudo in da če sem sedaj naredila že toliko stvari, bom tudi to.

Poskusi, morda bo pomagalo tudi tebi.

Najstniki se soočajo tudi z depresijo. Vir: Pixabay
Najstniki se soočajo tudi z depresijo. Vir: Pixabay

Najstniki se soočajo tudi z depresijo. To je zelo težka beseda, ki jo je res težko razumeti. Ko slišim to besedo, pomislim na temo. Zakaj? Ko si v depresiji, imaš občutek, da te nihče ne pozna in da ti nikogar ne poznaš …

Za depresijo lahko zboli vsak! Jaz, ti, tvoja soseda ali prijazni trgovec. Ni važno, ali si debel, suh, plešast, kosmat, neumen, pameten …

Ljudje, ki so v depresiji, ponavadi sploh ne vedo, da je z njimi karkoli narobe, da imajo težave … Ponavadi njihovo obolelost ugotovijo njihovi svojci in prijatelji. Bolezen je vse pogostejša in tisti, ki zbolijo, se včasih, žal, odločajo tudi za samomor. Če poznaš koga, ki se sooča z depresijo oziroma pri njem opažaš znake, ki bi kazali nanjo, mu pomagaj! Ne umakni se, ponudi mu svojo pomoč!

Najstniki s slabo samopodobo se želijo morda še bolj izkazati pred svojo družbo. Ta ni vedno dobra, lahko je slaba, in zaradi nje lahko zaidemo v težave, saj nam daje občutek, da se moramo preizkušati v nevarnostih, da bomo kul.

Ni treba, da je tako: verjemi vase, misli s svojo glavo in sledi svojemu srcu! 

Na slabo samopodobo, depresijo, tesnobo in druge stiske mladih, ki so lahko povezane tudi s pretirano rabo pametnih naprav, moramo biti še posebej pozorni sedaj, ko marsikdo zaradi epidemije novega koronavirusa in zaprtja šol na napravah preživi še več časa kot kadarkoli prej. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

In še ena stvar pomembno vpliva na življenje najstnikov in na njihovo duševno zdravje, zato bi se morali o njej pogovarjati vsak mesec, ne le aprila, ko obeležujemo svetovni dan zdravja. To je zasvojenost od telefona in družbenih omrežij.

Marsikdo bi težko zdržal dva dni brez teh »napravic«, ki nam dobesedno kradejo življenje.

In ko rečem kradejo, sploh ne pretiravam. Naša hiša je blizu železniške proge, po kateri vsak dan pelje veliko vlakov. Z bratcem jo morava na poti v šolo ali na treninge vedno znova prečkati.

Enkrat sva tako opazovala, kako so tri punce, stare okoli 15 let, delale selfije na tirih, medtem ko je vlak drvel proti njim. Na srečo se ni nič zgodilo, ker so se pravočasno umaknile, a če bi počakale še par sekund, bi se lahko tragično končalo.

Ne vem, ali je šlo za izziv, a me ne bi čudilo. Na družbenih omrežjih se pojavljajo različni izzivi za mlade (mimogrede: na nobenem nisem in čisto normalno živim), kot je »freeze«. Ko nekdo izgovori to besedo, moraš zamrzniti. Sicer je to na pogled nedolžna igra, a če pomisliš: kaj če se greš tak izziv na cesti?

Če ne veš, kdo bi ti lahko pomagal, pomisli na starše. Marsikaj so te že naučili, pravi Taja. Vir: Pixabay
Če ne veš, kdo bi ti lahko pomagal, pomisli na starše. Marsikaj so te že naučili, pravi Taja. Vir: Pixabay

Če ne veš, kdo bi ti v stiski ali vsaj z nasvetom pomagal, pomisli tudi na starše. Ti so nam od samega začetka za vzor. Naučili so nas govoriti, jesti, se igrati, morda so nam kdaj pokazali kakšno lumparijo … Otroci jih nenehno potrebujemo, še posebej pa so nam lahko v pomoč v najstništvu, čeprav se včasih delamo, da smo že odrasli in da nikogar ne potrebujemo.

Zato tudi nasvet za vas, dragi starši: če vas otrok ignorira, če misli, da vse zmore sam, imejte v mislih, da si najbrž globoko v sebi vendarle želi vaše družbe, saj želi nekomu izpovedati svoja čustva ter ga vprašati za nasvet.

A da ne boste mislili, da govorim na pamet, sem o duševnem zdravju mladih in izzivih, s katerimi se soočajo najstniki, naredila anketo. Zastavila sem šest vprašanj in na koncu prišla do sklepa: otroci se zavedamo svojih napak, a jih ne znamo vedno popraviti. To pa ni razlog, da ne bi upoštevali nasveta: verjemi vase, misli s svojo glavo in sledi svojemu srcu!

Na slabo samopodobo, depresijo, tesnobo in druge stiske mladih, ki so lahko povezane tudi s pretirano rabo pametnih naprav, moramo biti še posebej pozorni sedaj, ko marsikdo zaradi epidemije novega koronavirusa in zaprtja šol na napravah preživi še več časa kot kadarkoli prej.

Noben človek na tem svetu ni popoln in vsi imamo dobre in slabe lastnosti. Mislim, da bi moral biti vsak zadovoljen s seboj, pravi Tajina prijateljica, ki je želela ostati anonimna. Fotografija je simbolična. Vir: Pixabay

Anketa o duševnem zdravju mladih

1. Kaj meniš o družbenih omrežij? (Ali jih imaš, jih veliko uporabljaš?) 

Eva, 15 let: Ja, družbena omrežja imam in jih tudi uporabljam kar veliko, a še vseeno mislim, da ne preveč. Največ jih uporabljam za šolo (pogovori med sošolci o šolskih obveznostih). Menim, da imajo družbena omrežja pozitivne in negativne učinke. Koristijo nam pri pridobivanju dodatnih znanj in nam nudijo podatke, ki jih potrebujemo, kjerkoli oz. kadarkoli. A od družabnih omrežij lahko postanemo odvisni, »zapremo« se vase, samozavest se manjša … 

Anonimna, 14 let: Imam kar veliko družbenih omrežij in jih kar veliko uporabljam. Na njih se pogovarjam s prijatelji. Toda najstniki veliko preveč časa zapravimo za dopisovanje s prijatelji. Lahko bi enostavno odšli ven in se z njimi pogovarjali v živo. 

Mark, 13 let: Družbena omrežja včasih uporabljamo preveč. Nimam jih veliko, saj jih ne potrebujem. Z družbenimi omrežji moraš biti tudi previden, saj jih veliko ljudi zlorablja za izsiljevanje.

Arne, 17 let: Ne uporabljam družbenih omrežij, saj jih enostavno ne rabim … Menim, da prevelika uporaba prinaša posledice, kot je odvisnost. 

Anne-Claire, 29 let: Imam LinkedIn, Facebook in Instagram. LinkedIn in Facebook malo uporabljam, malo tudi objavljam, ker nimam nič posebnega za povedati. Ne maram objavljati preveč podatkov, če ni potrebno. Ničesar mi ni treba skrivati, ampak ne zdi se mi važno, da vsi vedo, kaj sem jedla danes. Facebook je fajn, da se spomniš na rojstni dan, da pogledaš dogodke. Instagram uporabljam malo in ne zase, ampak za kulturni center in za klub. Drugače veliko uporabljam Messenger in WhatsApp, to je super za komunikacijo.

2. Si že kdaj zašel/zašla v slabo družbo oz. kaj meniš o slabi družbi? 

Eva, 15 let: V slabo družbo še nisem zašla, ob sebi imam prijatelje, ki mi vedno stojijo ob strani pri vseh mojih »čudnih« idejah. 🙂 Če kdo zaide v slabo družbo, tega ne stori namerno, ampak očitno ni dobro ocenil ljudi, s katerimi se je spoprijateljil.

Anonimna, 14 let: Jaz še nisem zašla v slabo družbo, a menim, da to ni v redu. Zakaj bi se družil z ljudmi, ki delajo slabe stvari? Da bi izpadel »kul«? Mislim, da bi se vsak moral zavedati, kaj je prav in kaj narobe.

Mark, 14 let: Do zdaj še nisem zašel v slabo družbo. To so večinoma najstniki, ki mislijo, da so s svojimi dejanji »frajerski«. 

Arne, 17 let: Moram priznati, da sem že zašel v slabo družbo … Tam mi ni bilo niti malo všeč, saj sem zaradi nje zapostavljal prijatelje in družino. 

Anne-Claire, 29 let: Mislim, da ne … Čeprav … ko sem bila najstnica, smo s prijatelji delali neumnosti in sem čutila, da ni prav, ampak takrat želiš poskusiti marsikaj ali pa si ne upaš povedati, da tega ne želiš narediti. (Ampak ni bilo tako hudo, ne skrbi 😉) V najstniškem obdobju družba precej vpliva nate. 

3. Ali meniš, da imaš dobro samopodobo in samozavest? 

Eva, 15 let: Da, menim, da imam super samozavest. Odnos s samopodobo pa še gradim, saj še ni čisto takšna, kot si jo želim sama, vseeno pa menim, da je moja samopodoba dobra. Vedno je lahko boljše, prav tako pa tudi slabše. 🙂

Anonimna, 14 let: Mislim, da imam slabo samozavest, saj se prevečkrat primerjam s svojimi vrstniki in tako vidim na sebi samo slabe stvari. 

Mark, 14 let: Mislim, da imam dobro samozavest, nimam pa najboljše samopodobe.

Arne, 17 let: Mislim, da imam perfektno samozavest in samopodobo, saj so me dogodki, ki so me zaznamovali, postavili na pot razmišljanja: misli s svojo glavo in sledi sanjam. 

Anne-Claire, 29 let: Ja, imam boljšo samozavest kot prej (starost in leta pomagajo 😉). Ko začneš na novem področju, se itak počutiš malo manj samozavestno, ker se moraš veliko naučiti, ampak to sprejmem. 

4. Kaj meniš, s katerimi težavami se soočajo tvoji vrstniki (depresija, tesnoba, nizka samozavest …)? 

Eva, 15 let: Poznam veliko vrstnikov, ki so se oz. se še vedno soočajo z motnjo hranjenja, depresijo, slabo samozavestjo ali samopodobo … 

Anonimna, 15 let: Menim, da se večina najstnikov sooča z depresijo, saj so nezadovoljni sami s seboj. Primerjajo se z vrstniki in ljudmi iz reklam in potem mislijo, da so grdi, in vidijo na sebi samo slabe stvari. Noben človek na tem svetu ni popoln in vsi imamo dobre in slabe lastnosti. Mislim, da bi moral biti vsak zadovoljen s seboj. Šele takrat se bo dobro počutil v svojem telesu. 

Arne, 17 let: Pri svojih vrstnikih predvsem opažam težave s stresom … To pogosto temelji na tem, da so preveč obremenjeni in tako ne najdejo časa zase. 

Anne-Claire, 29 let: Ja vse to: zaradi perfekcionizma so ljudje nesrečni. Treba se je izboljševati, ampak tudi znati sprejeti, da nismo popolni …

5. Če bi lahko vladal/a svetu, katero lastnost bi spremenil/a pri ljudeh (predvsem najstnikih)?

Eva, 15 let: Najstnikom bi najraje spremenila potrebo po telefonu. Opažam, da je takrat, ko gremo s prijatelji na kakšno druženje, vedno vsak na svojem telefonu (priznam, da tudi jaz včasih, ampak samo takrat, ko so tudi drugi na telefonu in se nihče ne pogovarja z mano …). In temu danes rečemo »prijateljsko druženje«.  

Anonimna, 14 let: To, da bi znal vsak ceniti sebe in se dobro počutiti v svojem telesu. 

Arne, 17 let: Da bi ljudje vedno in povsod povedali svoje mnenje. 

Anne-Claire, 29 let: Težko vprašanje … Morda bi si želela več velikodušnosti. 

6. Kakšen vpliv imajo starši na otroka v obdobju odraščanja (predvsem najstništva)?

Eva, 15 let: Menim, da morajo biti starši vzor in podpora najstnikom, saj je to zelo naporno in stresno obdobje življenja. Starši morajo svojim otrokom vedno stati ob strani, še posebno na prehodu iz osnovne v srednjo šolo.

Anonimna, 14 let: Mislim, da imajo starši velik vpliv na otroka, da ga morajo spodbujati in ceniti ter ga občasno pohvaliti. Če starši otroku ne dajejo dovolj pozornosti, lahko to še bolj vpliva na otrokovo samozavest. 

Arne, 17 let: Starši morajo vedno biti vzor svojim otrokom, saj bo otrok vedno sledil njihovim stopinjam. 

Anne-Claire, 29 let: Imajo velik vpliv na svoje otroke: pomembno je, da otrokom zaupajo in jim pustijo, da najdejo svojo pot, da jim postavijo meje in razložijo, zakaj jim česa ne pustijo. 

Taja Zidanšek, 8. razred, OŠ Hinka Smrekarja, Ljubljana

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
23°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa