fbpx
Časoris
Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Vem, zmorem, znam se odklopiti od računalnika in telefona

Bližajo se šolske počitnice in odrasli se tedaj s hrepenenjem spomnijo svojih dolgih in vročih poletij. Mnogi med njimi so na bližnjem igrišču ždeli vse do trde teme in njihovi starši so jih morali tako rekoč za ušesa vleči domov.

Danes se le še redki otroci dobivajo na igrišču. Običajno zaprti v svojo sobo, s spuščenimi žaluzijami in zaprtimi okni, v virtualnem svetu preganjajo pošasti. Iz njihove sobe se pogosto sliši vpitje, včasih pa tudi običajen pogovor s prijatelji.

Nekaterim staršem to ustreza, ker verjamejo, da so otroci v svoji sobi bolj varni kot na ulici.

Drugi bi raje videli, da bi bili otroci več zunaj, na prostem, saj jih je strah, da otroci postajajo odvisni od igric.

Nobeno pretiravanje ni dobro in otroci niso vedno bolj varni, ker so doma.

Zato bi bilo modro pred počitnicami doreči pravila igre: koliko časa naj otroci preživijo na napravah in koliko med igro na prostem.

»Vem, zmorem, znam,« zagotavlja Zoja. »Lahko sem med počitnicami sama doma, pa to ne pomeni, da bom ves dan na igricah ali na YouTubu. Prav gotovo bom velikokrat šla s prijateljicami tudi v park in na igrišče. Mi verjameš?«

Moja starša sta veliko na napravah, zato vesta, da mi ne moreta ravno pridigati, koliko časa preživim na telefonu. Res pa je, da na svojih napravah počneta veliko različnih stvari: igrata igrice, no, vsaj ati jih, mami jih ne mara, ob tem pa tudi bereta, gledata filme in spremljata, kaj se dogaja na družabnih omrežjih oziroma doma in po svetu.

Oba rada veliko časa preživita tudi na prostem. Vsak dan gresta na sprehod, veliko se ukvarjata s športom, rada potujeta, se družita s prijatelji in rada gresta na kakšen izlet. Zato med šolskim letom veliko časa preživimo skupaj tudi zunaj.

To poletje sta me vpisala v različne dejavnosti. Ampak najbolj se veselim tistih dni pri dediju, ko bom lahko počela, kar bom želela. S sabo bom seveda imela tudi telefon. A ob dedijevi hiši je gozd, v sosednji hiši pa živita moji prijateljici, zato mu ne bom namenila prav veliko časa. Morda bom pogledala, kaj je novega na TikToku, ali pa bom prečekirala YouTube.

Ati in mami to vesta in mi zaupata. Že na začetku šolskega leta smo se dogovorili, da zvečer telefon pospravim v košaro, ki ni v moji sobi. Čez dan ga lahko uporabljam največ eno uro. Ob tem moram še vedno prebrati še nekaj strani iz knjige. Vse to pa lahko počnem, potem ko opravim svoje redne obveznosti, kot so domače naloge ali pomivanje posode in pospravljanje sobe. Med šolskim letom sem ob popoldnevih veliko časa tudi na športnih dejavnostih, ker ati in mami menita, da je gibanje zelo pomembno.

Tudi pri dediju se bom držala tega dogovora. S sabo bom vzela rolarje in kolo.

Ati in mami sta mi pojasnila, zakaj ne smem preveč časa zabiti na napravah. Razložila sta mi, da se lahko otroci tako zatopijo v igrice, da pozabijo na čas, na prijatelje in svojo družino, nehajo s športnimi dejavnostmi, pozabijo na domače naloge in druge šolske obveznosti. Nekateri pri računalniku celo jedo in se ne odzovejo na klice staršev, naj pridejo na kosilo. Ali pa celo zamenjajo noč za dan.

Povedala sta mi še, katere nevarnosti prežijo na otroke. Recimo: lahko bi se zgodilo, da bi me nagovoril nekdo, ki bi se delal, da je punca, kot sem jaz, pa bi bil odrasel človek.

Ali pa bi me nahecal, da mu pošljem fotografije sebe. Ali svoje sobe.

Na vse to sem zdaj bolj pozorna.

Pozorna sem tudi, da nisem ves čas na napravah, in da na YouTubu ali TikToku gledam le tiste vsebine, ki so res primerne zame. Če se kdo nesramno obnaša, ga neham spremljati.

In če mi kaj ni jasno, če me plaši ali mi ni všeč, pa me to vseeno zanima in bi rada vedela več, vprašam atija in mamico. Ponavadi mi znata svetovati in pomagati. Včasih pa mi kar naravnost povesta, da nekaj ni primerno zame. Če ju ne ubogam ali če se ne držim dogovora, koliko časa smem gledati telefon, mi ga kar vzameta. Tedaj sem nanju malo huda. Ampak potem se pogovorimo, in ko jima dokažem, da mi lahko zaupata, mi telefon ponavadi vrneta.

Vidiš, zato bi lahko bila med počitnicami nekaj dni tudi ves dan sama doma, pa ne bi bila ves čas na napravah.

***

Rubriko Vem, zmorem, znam pripravljamo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav. Več napotkov, ki pridejo prav pri vzpostavljanju pravil uporabe pametnih naprav, je na voljo na njihovem portalu Vse bo v redu.

Naročite pa se lahko tudi na e-novice posebej za starše. Tako boste najbolj uporabne nasvete prejeli kar v svoj elektronski nabiralnik.

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Dodaj komentar

Pomagajte otrokom

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte otrokom, da bodo lahko še naprej brali kakovostne vsebine.

Postanite Časorisov podpornik!

Že en evro na mesec lahko veliko pomeni.

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
11°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.