fbpx
Časoris
Žalovaje pri otrocih. Vir: Adobe Stock
Vir: Adobe Stock

Vem, zmorem, znam pokazati svojo žalost

Včasih se hude stvari zgodijo tudi otrokom. Ena od njih je smrt njihovih znancev, otrok, ki so jih poznali.

Nekateri otroci svojo žalost odkrito pokažejo, drugi jo potlačijo. Strokovnjaki svetujejo, da tem otrokom starši pomagajo, da jo lahko izrazijo.

»Vem, zmorem, znam govoriti o svojih čustvih zagotavlja Zoja. Pa je res vedno tako?

Živim v bližini železniške proge, kjer sta samo letos umrla dva otroka. Enega od njih sem poznala. Drugega ne. Ampak njegova smrt me ni nič manj vznemirila. Samo tega nikomur nisem pokazala. Ne prvič ne drugič.

Mami me je spraševala, če mi je kaj hudo. Pa sem samo skomignila z rameni. In mama je o tem nehala govoriti.

Kasneje mi je povedala, da je na spletu prebrala, kako tega ne bi smela narediti. Pogovoriti bi se morala z mano.

Izvedela je namreč, da tudi otroci enako kot odrasli doživljajo šok, zanikanje, obup, globoko žalovanje in okrevanje. Za povrh vsega se otroci sprašujejo, ali so oni krivi. Bi lahko kaj storili, da se to ne bi zgodilo? Če otroku tega nihče ne pomaga predelati, bo v življenju vedno želel ugajati, pravijo tisti, ki se na to spoznajo.

Pri nesrečah drugih ni tako. Vem, da nisem zanje prav nič kriva. Moram pa kljub temu biti zelo previdna.

Mami ves čas poudarja, da moram biti pozorna, da se meni kaj ne zgodi. Da moram, ko grem čez progo, vedno pogledati levo in desno, tudi če so zapornice dvignjene.

In vedno znova mi pove, da je tudi ona previdna in da skrbi za svoje zdravje.

Ko je umrla moja babi, sem šla na pogreb. Nekaterim otrokom starši tega ne dovolijo, ker jih hočejo obvarovati pred smrtjo. A meni bi bilo še hujše, če se ne bi mogla posloviti od nje. Babi se rada spominjam. Mami mi pri tem pomaga, ko vedno znova ponavlja besede, ki mi jih je govorila: »Kje si, lubika moja.«

Z mami se nisem veliko pogovarjala o smrti punce, ki sem jo poznala.

A ko mi je hudo, se spomnim na njene besede, da ni nič hudega, če sem kdaj žalostna. Če takrat jokam. In da se lahko vedno pogovoriva.

Če se nočem pogovarjati z njo, mi je rekla, se lahko z nekom drugim, ki mu zaupam, z nekom, ki mi bo pokazal, da bo vse v redu.

Nasvete lahko poiščem na spletu. Ali pokličem na TOM telefon. Žalost mi lahko pomagajo preboleti knjige, kot sta na primer Brata Levjesrčna ali Krive so zvezde.

Mami to morda zato razume, ker še ni imela sedemnajst let, ko ji je umrl ati. Še danes se spomni jeze, ki jo je občutila, ker jo je po njenem zapustil. Mami ne govori veliko o dediju. Očitno takrat ni dobila pomoči, ki jo je potrebovala.

Ker še ne berem tako zelo rada, knjig, o katerih mi je govorila, še nisem poiskala, ampak fajn je, da vem, da obstajajo. Tako kot spletne strani z nasveti ali pa Tom telefon. Morda pa se bom o tem pogovorila tudi z njo.

Kaj pa ti, na koga se lahko obrneš, če te prežema žalost?

***

Rubriko Vem, zmorem, znam pripravljamo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav. Več informacij o žalovanju otrok je na voljo na njihovem portalu Vse bo v redu.

Naročite pa se lahko tudi na e-novice posebej za starše. Tako boste najbolj uporabne nasvete prejeli kar v svoj elektronski nabiralnik.

Sonja

Sonja

Merljak Zdovc je urednica Časorisa. Je zelo radovedna in rada spoznava ljudi in njihove zgodbe. Veliko piše in včasih posname tudi kakšen video. Vesela bo, če ji pišeš.

Dodaj komentar

Pomagajte otrokom

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte otrokom, da bodo lahko še naprej brali kakovostne vsebine.

Postanite Časorisov podpornik!

Že en evro na mesec lahko veliko pomeni.

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Clear
-4°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.