fbpx
Časoris
Ukrepati moramo v smeri globalne pravičnosti, saj zaradi podnebnih sprememb najbolj trpijo države, ki k njim najmanj prispevajo. Vir: Unsplash
Ukrepati moramo v smeri globalne pravičnosti, saj zaradi podnebnih sprememb najbolj trpijo države, ki k njim najmanj prispevajo. Vir: Unsplash

Večja ko bo podnebna kriza, več bo podnebnih beguncev

Ljudje se selijo že od nekdaj, a zaskrbljujoče je, da je vedno več ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom zaradi posledic podnebne krize.

Nekateri jim rečejo podnebni begunci, drugi okoljski migranti.

Ker zanje nimamo mednarodno sprejete definicije, to ovira ščitenje njihovih pravic in onemogoča spremljanje tovrstnih selitev, pravi Manca Šetinc Vernik, ena od mentoric pri projektu Pravna zaščita okoljsko razseljenih oseb.

Nekatere spremembe so hitre (poplave, ekstremni vremenski pojavi) in ljudi prisilijo v takojšno selitev, druge pa postopne (dvig morske gladine, suša), zaradi katerih bodo ljudje bežali v prihodnosti.

Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da se bo moralo zaradi njih preseliti med 25 milijonov in eno milijardo ljudi.

Okoljsko razseljena oseba je oseba, ki zaradi nenadnih ali postopnih sprememb v okolju, ki ogrožajo življenje, začasno ali trajno zapusti kraj prebivališča in se preseli znotraj ali izven svoje države.

Definicija iz projekta

To poletje nam je pokazalo, da podnebna kriza ne bo prizadela samo drugih delov sveta, ampak tudi nas in našo bližnjo okolico. Pri nas so vročinski valovi vse pogostejši, enako je s sušo in požarno ogroženostjo.

Vedno več bo neurij in poplav. Zvišala se bo morska gladina, kar najbolj ogroža nižje ležeče države na severu Evrope in večja priobalna mesta.

Toda nemogoče je ocenjevati, ali bo tudi v Evropi prišlo do množičnih selitev.

Koliko ljudi se bo selilo zaradi podnebne krize, je odvisno od tega, kako bodo države na to pripravljene in kakšne prilagoditve bodo sprejele. Še bolj pa, kaj bomo storili že danes, da čim prej dosežemo ogljično nevtralnost ter zagotovimo trajnostno in solidarno prihodnost.

Manca Šetinc Vernik, Humanitas

Države, ki jih bodo posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele, najmanj prispevajo k podnebni krizi. Zato je nujno ukrepanje globalnega severa.

Za razmislek

  1. Zakaj se ljudje preseljujejo?
  2. Kaj je prvi korak pomoči podnebnim beguncem?
  3. Kaj je globalni sever?

***

Prispevek je del Časorisovega projekta Moja globalna prijateljstva, ki ga sofinancira Platforma Sloga v okviru projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Tega sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališč ali mnenj financerjev. 

Logotip Platforma Sloga, projekt Predsedovanje

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
22°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa