Otroški parlament
Mladi parlamentarci se bodo aprila sestali še v državnem zboru. Foto: Sonja Merljak/Časoris

V mestnem otroškem parlamentu o šoli in šolskem sistemu

Facebooktwittergoogle_plus

Na 28. mestnem otroškem parlamentu, ki so ga v Mestni hiši v Ljubljani pripravili v četrtek, 15. 2. 2018, je sodelovalo 43 mladih parlamentarcev, ki so zastopali vsak svojo šolo, poroča osmošolka Ester Polak z Osnovne šole Šentvid.

Tema letošnjega otroškega parlamenta je Šola in šolski sistem, mladi parlamentarci pa so razpravljali še o petih podtemah. To so odnosi v šoli, učne vsebine, metode in načini poučevanja, šola za življenje in vpliv družbe na šolo in šolski sistem.

Mestni otroški parlament. Vir: MZPM

Vir: MZPM

28. mestni otroški parlament
Odnosi v šoli

Med razpravo o 1. podtemi, odnosi v šoli, smo veliko govorili o nasilju v šoli, o nespoštovanju učencev do učiteljev in o tem, ali bi v šolah morali ocenjevati vedenje. Razpravljali smo tudi o vključevanju otrok, ki motijo pouk in se neprimerno vedejo. Razmišljali smo o tem, ali so zanje kazni primerne ali pa bi se morali z njimi le veliko pogovarjati in jim nuditi strokovno pomoč. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, ali bi bilo primerno že v 1. razredu uvesti razredne ure.

Predlaganih je bilo tudi kar nekaj sklepov:

  • Želimo si, da bi 1 razredno uro na mesec namenili pogovoru, v katerega bi bili vključeni vsi. S tem bi zmanjševali neprimerno vedenje, motenje pouka in agresivnost posameznikov.
  • Menimo, da bi morali imeti razredne ure že od 1. razreda. Na njih bi se pogovarjali o nasilju in ustrahovanju. Tako bi preprečili morebitno neprimerno vedenje otrok v prihodnosti.
  • Želimo si, da bi vsi učitelji hodili na delavnice, kjer bi jih učili graditi dobre odnose z učenci, sodelovanja z njimi, pridobivanja njihovega zaupanje in tudi, kako jim pomagati ob njihovih morebitnih zasebnih težavah.
Učne vsebine

Pri 2. podtemi, učne vsebine, smo izrazili željo po več urah praktičnega dela, po večjem številu neobveznih izbirnih predmetov, predmetu računalništvo, bolje razporejenem ocenjevanju skozi celotno leto, več dela v naravi in več vključevanja domoljubne vzgoje v učni načrt.

Omenili smo NPZ, gospodinjstvo in to, da si želimo bolj povezan učni načrt. Govor je bil tudi o domačih nalogah in o tem, ali bi jih bilo treba ocenjevati.

Tudi pri tej podtemi smo sprejeli mnogo zanimivih sklepov.

  • Ker živimo v času, v katerem je računalnik nepogrešljiv pripomoček, se nam zdi, da bi v Sloveniji morali uvesti obvezen predmet računalništvo.
  • Menimo da pri NPZ-jih v 9. razredu ne bi smeli pisati preizkusa iz predmetov, ki jih nimamo na urniku.
  • Predlagamo tudi novo obvezno uro, pri kateri bi se učili komuniciranja.
Metode in načini poučevanja

3. podtema, metode in načini poučevanja, je odprla zanimivo razpravo o likovni in glasbeni umetnosti in športni vzgoji. Veliko smo govorili o kulturnih, tehniških in športnih dnevih, projektnem delu in o finskem šolskem sistemu.

  • Menimo, da predmetov, kot so likovna umetnost, glasbena umetnost in šport ne bi smeli ocenjevati, saj je uspešnost posameznika odvisna od njegove nadarjenosti.
  • Želimo si, da bi se naš šolski sistem zgledoval po sistemu, ki ga imajo na Finskem.
  • Menimo, da šolski urnik ne bi smel preseči 6 ur dnevno.
Šola za življenje

Pri podtemi šola za življenje smo veliko govorili o praktičnem delu, doprinosu staršev k znanju njihovih otrok in o seminarskih nalogah. Ker smo ponovili mnogo stvari, ki so bile omenjene že prej, smo sprejeli le en sklep:

  • Ker opažamo, da pri seminarskih nalogah v skupinah posamezniki ne sodelujejo in delo naredi le en član skupine, menimo, da bi naloge moral delati vsak sam.
Metode in načini poučevanja

Zadnja podtema, metode in načini poučevanja, je bila namenjena predvsem razmišljanju o varovanju okolja, vrtnarskem krožku, zbiralnih akcijah, ki bi bile obvezne na vsaki šoli, in vzgajanju otrok s skrbjo za okolje. Omenili smo tudi pomembnost poznavanja oziroma predstavitev poklicev pri vpisovanju na srednje šole. Kot zadnja sklepa 28. mestnega otroškega parlamenta pa sprejeli:

  • Menimo, da bi šole morale spodbujati varovanje okolja, tako bi v razrede namestile koše za različne odpadke. Prav tako bi morali na šolah spodbujati uporabo steklenic za večkratno uporabo, ne pa plastenk, ki jih po uporabi vržemo stran.
  • Menimo, da bi morali imeti dan dejavnosti v okviru pouka; na ta dan bi obiskali različna podjetja in se seznanili z različnimi poklici.
Mestni otroški parlament. Vir: MZPM

Vir: MZPM

Seveda si želimo, da bi bilo naše mnenje slišano in upoštevano, zato smo na naš parlament povabili nekaj odraslih, za katere si želimo, da bi nas poslušali. To so bili:

–       Tone Dolčič, Urad varuha človekovih pravic RS

–       Simona Rogič Ožek, Zavod RS za šolstvo

–       Jaka Kovač, Sodelovalni pristopi

–       Timotej Vitez, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

–       Eva Dolinar, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Urad za preprečevanje zasvojenosti

–       Lorieta Pečolar, ravnateljica OŠ Koseze

–       Zoran Janković, župan občine Ljubljana

Po končanih razpravah in sprejemu sklepov smo bili zelo veseli zagotovila naših gostov, da se bodo potrudili in nam pomagali pri uresničevanju naših želj. S tem smo zaključili 28. mestni otroški parlament.

Ester Polak, 8. razred, OŠ Šentvid

Mestni otroški parlament. Vir: MZPM

Vir: MZPM

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
MOLOŠ Šentvidotroški parlamentZPMS

Sonja • 26. 2. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor