Bratje Matondo Kimpala. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Foto: Sonja Merljak/Časoris

V Kongu so imeli radi nogomet, v Sloveniji so vzljubili košarko

Facebooktwittergoogle_plus

Bratje Dan, Bonheur in Rilain Matondo Kimpala so v Slovenijo prišli iz Konga.

Priselili so se pred poldrugim letom in zdaj že tekoče govorijo slovensko. Lahko bi rekli, da so pravi poligloti, saj govorijo še francosko in jezik lingala, enega od mnogih v Kongu.

»Oči je rekel, da bomo, ko bomo veliki, govorili pet ali šest jezikov,« pripoveduje Bonheur, ki je star devet let in je med brati – vsaj v tistih ta zaresnih pogovorih za časopis, kot je Časoris – najbolj zgovoren.

Kongo je ogromna država sredi Afrike. Čeprav je v njej veliko naravnih bogastev, so mnogi prebivalci zelo revni. Nekateri otroci morajo celo delati v rudnikih kobalta, namesto da bi hodili v šolo. Kobalt se uporablja pri izdelavi pametnih telefonov in organizacija Amnesty International je že opozorila podjetja, ki delajo pametne telefone, naj preverijo, ali je v njihovih baterijah kobalt, ki so ga izkopali otroci.

Foto: Sonja Merljak/Časoris

Foto: Sonja Merljak/Časoris

Dan, Bonheur in Rilain so bili doma v Kinšasi. To je glavno mesto Konga in v njem živi enajst milijonov ljudi. Tam so hodili v šolo, kjer so bili učitelji manj prijazni, kot so v Sloveniji. Kljub temu jim je bilo v Kongu všeč, saj so tam imeli veliko prijateljev. Z njimi so se lovili in igrali skrivalnice.

A v Sloveniji so si potem našli nove. Z njimi so dopoldne pri pouku, popoldne skupaj delajo naloge in se igrajo, zvečer pa trenirajo košarko. Osnovna šola Franceta Bevka v Ljubljani, ki jo obiskujejo, jim je zelo všeč, saj so jih sošolci in učitelji toplo sprejeli.

V Kongu je marsikaj podobno kot v Sloveniji. Otroci radi jedo makarone, pijejo sok in vodo. Mama, po poklicu frizerka, jim je kuhala veliko jedi iz rib, jajc in mesa. In kot to počnejo mame po vsem svetu, jim je ob večerih brala pravljice. Tisto o Rdeči kapici poznajo tudi otroci iz Kinšase.

Dan. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Dan. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Tudi v Sloveniji bratje zelo radi berejo. Tako se učijo slovensko. Zelo jim je pomembno, da govorijo pravilno, in če se kateri od njih pri kakšni besedi zmoti, ga drugi brž popravi.

Kot vsi mladi slovenski košarkarji in mnogi drugi Slovenci so tudi bratje Matondo Kimpala spremljali evropsko prvenstvo v košarki. Navijali so za Dončića, pa tudi za Dragića in ostale. »Ko boš košarkar, boš moral govoriti na televiziji,« je verjetno pod vtisom Dončićevih in Dragićevih televizijskih nastopov Bonheur rekel Rilainu, ki je od vseh treh bratov najbolj molčeč.

V Kongu je najbolj priljubljen šport nogomet. Tudi Bonheur ga je igral, a je v Sloveniji vzljubil košarko. Vsi trije bodo postali košarkarji, ko bodo veliki. Že zdaj trenirajo v KD Ježica. Dan, ki obiskuje drugi razred, igra za ekipo U-9 in U-11, Bonheur, četrtošolec, za U-11 in Rilain, šestošolec, za U-13.

Če pa slučajno ne bodo košarkarji, bodo morda električarji, kot njihov oče. Bonheur bi bil tudi policist, če mu bo oče dovolil. Morda mu ne bo. V Kongu policisti niso prijazni.

Facebooktwittergoogle_plus
BonheurbratjeDankobaltKongoMatondo KimpalaOŠ Franceta Bevkaotroško delorevščinaRilain

Sonja • 10. 11. 2017


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor