fbpx
Časoris
Če se na nasilno vedenje odzoveš z udarcem, ki mu sledi nov udarec druge osebe, bo to lahko vodilo v začaran krog nasilja. Zato je nujno, da poznaš in poskusiš druge možnosti. Vir: Pixabay
Če se na nasilno vedenje odzoveš z udarcem, ki mu sledi nov udarec druge osebe, bo to lahko vodilo v začaran krog nasilja. Zato je nujno, da poznaš in poskusiš druge možnosti. Vir: Pixabay

»Udari nazaj« NI prava izbira

Šola je prostor, kjer se otroci in mladi učite, sklepate prijateljstva in spoznavate tudi prve simpatije.

Včasih pa lahko postane tudi manj varen prostor, v katerem nekateri doživljajo nasilje, ustrahovanje, so osamljeni, z občutki, da ne pripadajo. Želimo si, da bi bilo teh primerov čim manj, ne smemo pa si zatiskati oči, da se to dogaja. Če morda tudi ti doživljaš nasilje ali opaziš, da je kdo v šoli nasilen do svojih vrstnikov, ti v nadaljevanju predstavljamo nekaj priporočil, kaj lahko narediš v takšnem primeru.

Poglej najprej ta primer: tvoj sošolec je pri matematiki dobil slabo oceno. Začudeno ga vprašaš, kako to, ali se ni nič učil, on pa se jezno odzove, te grobo odrine stran in reče, da ga pusti pri miru. To se je zgodilo prvič. Kaj lahko narediš?

Razmišljaš o različnih možnostih. Med drugim se morda spomniš »nasveta« svojih staršev. Rekli so ti, da če te kdo udari ali je nasilen do tebe, ga udari nazaj. Starši to praviloma rečejo, ker te želijo zaščiti. Ampak ali je to res najboljša možnost?

Odgovor je NE. Nasilja se ne rešuje z nasiljem, saj to najpogosteje le poslabša situacijo.

Če nekoga udariš nazaj, lahko to vodi v pretep in dodatno fizično nasilje, ki ima lahko za posledico tudi telesne poškodbe. Poleg tega nasilno vedenje v šoli (in tudi drugje) ni dopustno. S pretepanjem ali nasiljem kršiš šolska pravila ter ogrožaš sebe in druge. To pomeni, da bosta lahko ti in tvoj sošolec ali sošolka dobila kazen, šola pa bo obvestila starše.

Vir: Isa
Vir: ISA institut

Z nasilnim vedenjem lahko tudi nekaterim vrstnikom in vrstnicam sporočaš, da je to način za reševanje težav, kar lahko vodi do posnemanja. Predstavljaj si, kako grozno bi bilo hoditi v šolo, kjer bi se otroci in mladi pogosto pretepali, bili nasilni drug do drugega in se ne bi počutili varno.

Torej, če se na nasilno vedenje odzoveš z udarcem, ki mu sledi nov udarec druge osebe, bo to lahko vodilo v začaran krog nasilja. Zato je nujno, da poznaš in poskusiš druge možnosti.

  • Še enkrat pomislimo na prej omenjeni primer. Tvoj sošolec ni ravnal ustrezno, ko te je odrinil. Razumeš pa, da je razočaran in jezen zaradi slabe ocene. Zato bo morda bolje, da ga pustiš pri miru in odideš stran. Sošolec se bo morda pomiril. Nasilje se lahko na tak način ustavi.  
  • Preden odideš stran, lahko sošolcu jasno poveš, da ne dovoliš, da tako ravna v odnosu do tebe. Sošolcu lahko, potem ko se pomiri, predlagaš pogovor o tem, kaj se je zgodilo, lahko pa mu ponudiš tudi pomoč pri reševanju težav, npr. učenju matematike, da izboljša oceno. Upoštevaj seveda, ali se je sošolec pripravljen pogovarjati s teboj. Ne sili ga v pogovor.
  • Če si zaradi dogodka v stiski, ti je neprijetno, te kaj skrbi, je dobro, da se po podporo obrneš na prijatelje in prijateljice, sošolce in sošolke.
  • O tem dogodku se lahko pogovoriš tudi z nekom od odraslih doma ali v šoli. Poiskati pomoč je znak moči in ne znak šibkosti. Na odrasle se lahko obrneš in jim poveš o nasilju tudi, če si priča nasilju in vidiš, kako nekdo trpinči drugega učenca ali učenko. Tudi takrat je pomembno, da se odzoveš in s tem, da o nasilju poveš nekomu od odraslih, pomagaš ustaviti nasilje.
Vir: ISA institut
Vir: ISA institut

Sedaj pa si poglejmo še ta primer: Sošolec se že nekaj mesecev redno spravlja nate. Ko ima priložnost, te spotika, odriva, ti krade šolske potrebščine in je tudi drugače nasilen. Enkrat te je srečal samega/samo na hodniku in te tiščal z glavo ob zid, da si težko dihal/a.

Kaj lahko storiš?

V tem primeru gre za ponavljajoče se nasilno vedenje, imenovano »bullying« oziroma medvrstniško nasilje, ki je namerno usmerjeno vate. Medvrstniško nasilje je lahko fizično, besedno, spletno ali odnosno.

Rekli smo, da nasilje ni nikoli ustrezna rešitev in je pomembno poiskati druge možnosti za odziv, kot so: odločno in samozavestno rečeš »ne«, greš stran, za pomoč prosiš vrstnike in vrstnice.

Pa še tole je pomembno. V primeru fizičnega nasilja, ko te oseba resno ogroža, imaš pravico, da se braniš. Včasih to lahko pomeni, da osebo odrineš in greš stran.

Cilj je, da se braniš in zaščitiš, in ne, da meriš moči in premagaš osebo, ki je nasilna do tebe. Na pomoč lahko pokličeš prijatelje, prijateljice, sošolke in sošolce ali druge osebe, ki so v bližini.

NUJNO je, da o nasilju poveš odrasli zaupni osebi in ga ne ignoriraš, saj se ne bo prenehalo samo od sebe. Na začetku je pogosto težko zbrati pogum, da spregovorimo o nasilju. A je to nujen korak, da ustavimo nasilje, ki se sicer praviloma stopnjuje in postaja vedno hujše.

Vir: ISA institut
Vir: ISA institut

***

Prispevek sta pripravili diplomirana psihologinja, študentka magistrskega študija psihologije Lea Okretič in sodelavka ISA instituta mag. Mateja Štirn.

MZ in Neon

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly sunny
12°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa