fbpx
Časoris
Zabavno je poslušati skoraj še malčka, ki uporablja besede odraslih, kot je recimo stres. Vir: Unsplash
Zabavno je poslušati skoraj še malčka, ki uporablja besede odraslih, kot je recimo stres. Vir: Unsplash

Tudi naši najmlajši so lahko pod stresom

Včasih smo rekli, da nas je strah pred šolo, da se bojimo, da bomo vprašani.

Vprašani nekaj, česar ne razumemo ali pa se tistega še nismo naučili.

Potem smo za neznanje iskali opravičilo. Za slabe ocene da naj bi bila kriva trema. Res je, da si imel tem večjo tremo, čim manj si znal, čim manj si se učil.

Otroci, katerih starši niso gojili kakšnih posebnih pričakovanj, smo bili v prednosti. Nismo se bali šole in nismo imeli treme vse do takrat, ko smo sami od sebe začeli pričakovati in zahtevati uspeh.

Današnji drugošolček pa že govori o stresu, ko učiteljica napove spraševanje pesmic, ki so se jih učili to leto.

Eno pesmico da bodo lahko izbrali sami, drugo pa da bo določil žreb. In fantek pove stari mami, da se malo boji iti v šolo. Boji se, da kakšne od pesmic, ki so se jih učili po Zoomu, ni že pozabil in da je zato v stresu.

Zabavno je poslušati skoraj še malčka, ki uporablja besede odraslih, kot je recimo stres. Odrasli namreč menimo, da zaradi ene ali dveh pesmic človeček res ne more biti v stresu.

Pod stresom da smo lahko le odrasli, ki imamo šefe, róke, projekte, delovne skupine, evropska sredstva, vse mogoče, kar pritiska na nas, nam dviguje tlak, povzroča bolečine v želodcu, srčno aritmijo in tako naprej.

A če bi se pogovarjali s pediatri ali pedopsihiatri, bi nam ti povedali, da marsikaterega otroka zjutraj, ko bi moral v šolo, boli glava, trebušček, bruha in da za vse te težave ne najdejo organskega vzroka. Razložijo jih lahko kot psihosomatske, kot bolečine, ki jih povzročata strah in trema, v jeziku odraslih – stres.

Vir: Unsplash
Vir: Unsplash

Na srečo otroci niso vse dni in vse leto pod enakim pritiskom.

Veselijo se izletov, športnih dni, delajo v skupinah, kjer je občutek odgovornosti porazdeljen, veselijo se odmorov, skupnih poti v šolo in iz nje, pogovorov, norčij. Pa tudi vsi predmeti nimajo pri posamezniku enake teže, ga ne obremenjujejo enako.

Nekaterih predmetov jih ni strah, ker imajo z njimi veselje ali so pri njih uspešni brez posebnega truda. A pozor, to ni vselej športna vzgoja, kot pogosto mislimo. Pred kratkim sem v televizijskem pogovoru poslušala priznano pediatrinjo in pedopsihiatrinjo, ki je priznala, da je v šoli »špricala« telovadbo, ker zanjo ni imela ne veselja ne spretnosti, pač pa strah pred zahtevami, ki jim ni bila kos.

Vir: Freepik
Vir: Freepik

Ko učiteljica reče, da bo spraševala pesmice za oceno, želi poudariti resnost šole in otroke približati odraslosti. Otroci si želijo, da bi jih imeli čim prej za odrasle, resne. Po eni strani je »spraševanje za oceno« priznanje otrokom, ker se od njih že pričakuje nekaj resnega, hkrati pa tudi pritisk, na katerega se morajo tudi sami počasi navaditi.

Vse skupaj pa tudi ne sme biti preveč resno.

Že žrebanje za izbor pesmice je neke vrste igra, ki vzbudi pričakovanje. Učitelj mora najti ravnotežje med zahtevnostjo, resnostjo in čustveno razbremenitvijo. Večina učiteljev to zna in pogosto so prav oni tisti, ki poskušajo razbremenjevati pritisk, ki ga nad otroki izvajajo starši s svojimi pričakovanji in zahtevami. In prav pričakovanja staršev obremenijo otroka, če ima občutek, da teh pričakovanj ne bo mogel izpolniti.

Dragi starši in učitelji! Če vašega otroka ali učenca pred poukom boli glava, trebušček ali kaj drugega, prisluhnite, kaj vam hoče povedati.

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
20°C
 

Vprašanje meseca

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa