fbpx
Časoris
Ko objavite fotografije svojega otroka na družbenih omrežjih, je to podobno, kakor če bi jih objavili na reklamnem panoju v sredini mesta. Bi si želeli, da je vaš otrok v svojem intimnem trenutku z vami javno viden kateremu koli mimoidočemu? Vir: ISA Institut
Ko objavite fotografije svojega otroka na družbenih omrežjih, je to podobno, kakor če bi jih objavili na reklamnem panoju v sredini mesta. Bi si želeli, da je vaš otrok v svojem intimnem trenutku z vami javno viden kateremu koli mimoidočemu? Vir: ISA Institut

Starši, si res želite, da tole vidijo mimoidoči?

Na družbenih omrežjih vse pogosteje naletimo na starše, ki objavljajo fotografije in posnetke svojih otrok pri raznoraznih dejavnostih, tudi tistih, ki bi morale ostati intimne.

Opazimo lahko slike in videoposnetke otrok, ko so na kahlici, se dojijo, se goli kopajo v banji, trmarijo in so ob tem »prikupni«, pojejo in plešejo pred televizijo, ali ko se pred spanjem crkljajo s katerim od staršev.

Mogoče si mislite: »Ja, pa kaj je s tem narobe? Otroci so luštni, jaz jih posnamem in objavim, da še kdo drug vidi, kako so luštni, prijetni in cartljivi. S tem pa res ne povzročam škode ne sebi ne otroku …«

Morda se na prvi pogled res ne zdi tako, vendar je takšno ravnanje lahko škodljivo za otrokov razvoj, prav tako pa je lahko tvegano z vidika varnosti.

Vabim vas, da si skupaj pogledamo nekaj razlogov, zakaj je o takšnih objavah potrebno dobro premisliti.

Ko objavite fotografije svojega otroka na družbenih omrežjih, je podobno, kakor če bi jih objavili na reklamnem panoju v sredini mesta. Bi si želeli, da je vaš otrok v svojem intimnem trenutku z vami javno viden kateremu koli mimoidočemu?

Poleg tega se na družbenih omrežjih shranjuje popolnoma vse. Naložene fotografije lahko kraljujejo na vašem profilu še desetletja. Tudi storyji, ki so vidni samo 24 ur, so shranjeni na vašem Instagramovem profilu tako rekoč za vedno.

Pri objavljanju fotografij in posnetkov otrok je pomembno razmisliti tudi, kako bo to vplivalo na otroka. Med razvojem otroci namreč začenjajo razvijati občutek svoje identitete.

Tako začnejo počasi razvijati občutek, da so oni sami ločena identiteta od njihovih staršev. Ob razvoju občutka zavedanja sebe se pojavi potreba po zasebnosti in lahko tudi občutki sramu, če ta ni upoštevana.

Okrog petega leta lahko otroci zaradi vsebin, ki jih njihovi starši objavljajo na družbenih omrežjih, občutijo sram. Težava je, ker teh občutkov v tem razvojnem obdobju pogosto še ne znajo jasno izraziti in o njih povedati svojim staršem. Zato ostanejo sami z neprijetnimi čustvi in z njimi povezanimi prepričanji.

Ko delimo njihove intimne fotografije in videoposnetke, imajo lahko posledično občutek pomanjkanja nadzora nad lastnim telesom. Hkrati pa lahko s tem prispevamo k premikanju meja otrokove zasebnosti in k razvijanju prepričanj pri otroku, da sta njegova zasebnost in telo javna.

Zaradi tega je lahko otrok in kasneje mladostnik bolj ranljiv za izkušnje prestopanja njegovih meja ter tudi za različne oblike nasilja in zlorab.

Pomembno je torej imeti v mislih, da se temelji za zavedanje in spoštovanje zasebnosti gradijo že zgodaj v otroštvu. Na videz neškodljive objave na spletu imajo lahko veliko večji vpliv in večje razsežnosti, kot se zavedamo. Tako smo odrasli tudi na tem področju pomemben model otrokom in mladim.

Anja Marinšek

Prav tako je na spletu prisotnih mnogo različnih ljudi. Nekateri so vaši prijatelji, znanci, nič hudega želeči neznanci, spet drugi splet uporabljajo z namenom okoristiti se s tujimi podatki in gradivi.

Ti ljudje na spletu prežijo tudi za fotografijami in posnetki otrok, ki jih lahko predelajo tako, da otroci na njih izgledajo goli. Nato te fotografije prodajo različnim spletnim stranem, skupinam ali posameznikom in se tako na račun vas in vašega otroka okoristijo.

Gradivo, ki ga na tak način ustvarijo in prodajajo, lahko predstavlja t. i. posnetke spolne zlorabe otrok. S tako predelanimi fotografijami vas lahko izsiljujejo.

Če ste še nekoliko manj pozorni na to, kaj objavljate, pa morda dodatna obdelava fotografije sploh ni potrebna. Sliši se strašljivo, a žal je tako. Splet danes omogoča tudi to, da so ti ljudje, ki pogosto delujejo v skupinah, na drugem koncu sveta, a vseeno škodijo nam in našim otrokom.

Pojdimo še na majhen izlet po vaši osebni zgodovini. Se spomnite, ko ste domov prvič pripeljali svojega partnerja in je mama iz zaprašene police potegnila kup albumov.

Se spomnite, kako ste zardeli, ko je odprla album in začela kazati vaše otroške fotografije? Se spomnite, kako nerodno vam je bilo in kako ste si želeli, da preneha? Bodoči partner vašega zdaj še nič hudega slutečega dojenčka, malčka ali otroka pa bo lahko do slik, ob katerih ste vi močno zardevali, dostopal tudi brez obiska pri vas doma.

In ne samo bodoči partner, temveč tudi sošolci v osnovni in srednji šoli, otrokove vzgojiteljice in učiteljice, učitelji …

Res želite prav z vsemi deliti takšne fotografije? Samo pomislite, koliko materiala za zafrkavanje in norčevanje zagotavljate sošolcem vaših otrok.

Pomislite še na obdobje, ko se bo vaš otrok želel zaposliti v ugledni službi, na spletu pa bo mogoče zaslediti mnogo njegovih intimnih, morda zanj celo sramotnih fotografij in posnetkov. Zagotovo to ne bo dobra popotnica za iskanje zaposlitve.

Vse fotografije in posnetki otrok ter vaše družine zagotovo niso škodljivi. Tudi to, da ste na svoje otroke ponosni in si želite z drugimi deliti svoje veselje, ponos, navdušenje in izkušnje, je povsem v redu, pomembno in zaželeno.

Vendar pa je pomembno tudi, da ob tem upoštevate zakonitosti sodobnih trendov komuniciranja ter poznate pasti in tveganja, ki jih prinaša uporaba spleta ter družbenih omrežij.

Pred vsako objavo fotografij in posnetkov vaših otrok oz. vaše družine na spletu se zato vprašajte:

  • Kdo vse bo videl to fotografijo/posnetek?
  • Je objava takšna, da lahko za vedno ostane na spletu?
  • Kaj lahko s to objavo naredi nekdo, ki ima slabe namene?
  • Kaj s tem sporočam svojemu otroku? Mu je morda zaradi te objave nerodno?
  • Kaj bodo te fotografije oz. posnetki za otroka pomenili v prihodnosti?
  • Kakšno popotnico ter vzor dajem z objavo te fotografije oz. posnetka svojemu otroku?

***

Prispevek je pripravila univerzitetna diplomirana psihologinja Anja Marinšek.

MZ in Neon

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar, Katarina Kocbek in Anja Marinšek, pa tudi številne strokovne sodelavke in sodelavci različnih projektov.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly sunny
17°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa