UrbanŠportniki invalidi si zaslužijo posebno spoštovanje. Zbrati morajo moč in energijo, da se ob svojih omejitvah posvetijo športu.
Še težje je tistim, ki se ponesrečijo čez noč. Mednje sodi Živa Lavrinc, dobitnica medalje na pravkar končanih paralimpijskih igrah.
Pri 29. letih se je ponesrečila s kolesom. Od takrat je na invalidskem vozičku.
Šest let kasneje je prišla do zgodovinskega uspeha, ko je s sotekmovalcem Dejanom Fabčičem v lokostrelstvu osvojila bron.
V življenju lahko premagamo vse, v kar verjamemo, da se da premagati. Če dvomimo, je težje, pravi.
Moje sporočilo najmlajšim je, naj sanjajo, saj sanje že jutri lahko postanejo resničnost. V določenih trenutkih si je treba predstavljati, da se je nekaj že zgodilo, in biti malce otroško naiven, da se potem resnično zgodi.
Živa Lavrinc
Takšno mišljenje ji je pomagalo tudi na odločilni dan, ko sta s sotekmovalcem bíla izjemno tesne bitke v bojih za medalje. Pod velikim pritiskom pa je prikazala najboljše strele.
Njena zgodba je še toliko bolj posebna, saj je do izjemnega rezultata prišla hitro po poškodbi in kar nekoliko po naključju.
V Švici, kjer je živela v času poškodbe, so zaradi koronavirusa organizirali lokostrelsko tekmovanje, ki bi moralo biti v Aziji.
Na šoli, ki jo je obiskovala, se je prijavila za prostovoljko. Na informacijski točki jo je opazil predsednik lokostrelskega centra in jo povabil med strelce.
Sprejela sem povabilo, ker mi je pomagalo pri vključevanju nazaj v družbo in ker je šport odličen za ponovno spoznavanje svojega telesa. Vse se je nekako začelo po naključju.
Živa Lavrinc
Poleg Žive Lavrinc in Dejana Fabčiča je bil prvi slovenski paralimpijski junak strelec Franček Gorazd Tiršek.
Osvojil je že svojo peto medaljo na velikih tekmovanjih. Tokrat celo prvo zlato!
Za razmislek
- Kako ti ravnaš pod pritiskom?
- Katere paralimpijske discipline poznaš?
- Zakaj je pomembno, da imamo sanje?
Mateja
Rok
