Moj tim, evropski prvak

Zadnje dni so vse poti vodile v Carigrad.

Iz Ljubljane je tja poletelo več letal kot običajno, proti turškemu mestu, znanemu tudi kot Istanbul, so odpotovali avtobusi. Na 1500 kilometrov dolgo pot so se odpravili tudi številni avtomobili.

Letala, avtobusi in avtomobili so bili polni slovenskih navijačev in navijaških rekvizitov, ki so v Turčijo odšli, da bi podprli slovenske košarkarje na zadnji tekmi evropskega prvenstva.

Ja, v teh dneh, ko so košarkarji zmagovali kot za stavo, je bilo res lepo biti slovenski navijač.

V nedeljo jih je čakal še najpomembnejši obračun v zgodovini slovenske košarke. #Mojtim se je s Srbi pomeril za naslov evropskega prvaka! Doslej slovenski košarkarji na takem tekmovanju kolajne še niso osvojili, zdaj so z rezultatom 93 : 85 dobili zlato.

Tudi če niste šli v Turčijo, ste verjetno občutili košarkarsko vročico in najbrž ste se o košarki te dni veliko pogovarjali s sošolci in prijatelji.

Ste kaj ponosni na slovenske košarkarje? Mi smo zelo in v nedeljo, pa tudi na drugih tekmah, smo potočili kakšno solzo. No, prav, priznamo, v nedeljo smo jokali kot dež.

Kajti bilo je tako lepo, ko je Goran spet zadel nemogočo trojko, ko je sredi Turčije zaigrala slovenska glasba in ko so si košarkarji znova planili v objem …

Zaradi slovenskih košarkarjev smo bili te dni malo bolj srečni.

A da ne bo ostalo le pri besedah: vsi zvesti navijači lahko košarkarje v ponedeljek pričakate na Kongresnem trgu v Ljubljani. In če se boste tja odpravili z vlakom, vas bo ta tja in nazaj peljal brezplačno! Le navijaške rekvizite vzemite s seboj.

Za razmislek

1. Ali veš, zakaj turško mesto, ki je gostilo finale evropskega prvenstva, imenujejo Carigrad in Istanbul?
2. Kaj ti je bilo najbolj všeč na Eurobasketu?
3. Ali veš, v katerih športih so slovenski tekmovalci zadnje dni še dosegli pomembne uspehe?