Še malo, pa bo vse jasno: danes in jutri se bo pomerilo osem najboljših košarkarskih ekip v Evropi. Zmagovalci se bodo borili za medalje Evropskega prvenstva in že v nedeljo bomo vedeli, kdo je najboljši med vsemi.
Nekaj pa je jasno že zdaj: slovenska ekipa je fantastična! Med osmerico najboljših se je uvrstila, ne da bi izgubila eno samo tekmo. Naši fantje pa so fantastični tudi zato, ker so dober zgled.
Najbolj prepoznaven med njimi je kapetan Goran Dragić. Primož Suhodolčan je o njem napisal knjigo Goran, legenda o zmaju.
Novinarji, trenerji in ljubitelji košarke pa so tokrat opazili še nekoga: Luka Dončića.
18-letnik pozna košarko že od malih nog. Njegov oče, nekdanji košarkar, je danes košarkarski trener. A Luka je moral svoje znanje osvojiti sam. Med osnovno šolo je treniral v košarkarskem klubu Union Olimpija in že tedaj je pritegnil pozornost tujih trenerjev.
Luka je bil star 13 let, ko je zapustil Slovenijo in začel igrati v klubu Real Madrid. Nekateri ga danes imenujejo »čudežni deček košarke«. A takšnih rezultatov ne bi dosegel brez talenta, odrekanja in trdega garanja, poudarja njegova mama.
Košarkarji so nam res lahko za zgled, še posebej kadar dvomimo o svojem trudu.
O tem na zabaven način pripoveduje tudi film Košarkar naj bo! Zgodba po knjigi Primoža Suhodolčana govori o malce štorastem fantu, ki ga učitelj športa povabi v košarkarsko ekipo. Iz lene nerode se prelevi v zagrizenega športnika. »Vsem gledalcem želim sporočiti, naj nikoli ne odnehajo,« pravi glavni igralec.
To pa je res dobro sporočilo košarke, kajne?
Za razmislek
- Kaj počne kapetan v košarkarski ekipi?
- V čem se ekipni športi razlikujejo od individualnih?
- Čemu si se pripravljen odreči za uspeh?